Skrb za počutje zaposlenih krepi konkurenčnost

Za naše dobro počutje danes ne skrbijo več samo zdravniki, ampak si zanj prizadevajo tudi banke, trgovci in drugi, ki ugotavljajo, kako pomembno je to tudi za njihov posel. Tematiko kot pomembno prepoznavajo tudi v kadrovskih službah, v katerih širijo aktivnosti področja promocije zdravja na delovnem mestu.

Raziskave kažejo jasne povezave med dobrim počutjem zaposlenega in poslovnimi rezultati organizacij. Ana Lipušček in Nina Kobilica na portalu Psihologija dela, ki jo ustvarjajo študenti psihologije na ljubljanski filozofski fakulteti, poročata, da je v Sloveniji od približno milijona zaposlenih samo 60 odstotkov zadovoljnih, torej kar 400.000 posameznikov ne uživa pri svojem delu. »To je skrb vzbujajoče, saj dobro počutje ni pomembno samo za posameznika, ampak za celotno delovno organizacijo. Tisti, ki so bolj zadovoljni, so produktivnejši, bolj motivirani za doseganje ciljev organizacije, bolj zvesti organizaciji in manj bolniško odsotni,« poudarjata.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so bili lani zaposleni v Sloveniji skupaj v bolniškem staležu 20,422 milijona koledarskih dni, od tega zaradi težav z duševnim zdravjem 1,219 milijona dni oziroma povprečno 1,28 dneva na vsakega zaposlenega v državi. Povprečna odsotnost zaradi te vrste zdravstvenih težav je trajala 57,2 koledarskega dneva. »Prav težave z duševnim zdravjem veljajo za najpogostejši vzrok za bolniško odsotnost, te preprečujemo s skrbjo za dobro počutje zaposlenih,« še poudarjata Ana Lipušček in Nina Kobilica.

Praksa v Sloveniji

Tako ni presenetljivo, da podjetja vse več pozornosti in sredstev namenjajo za to, da bi se zaposleni dobro počutili na delovnem mestu. Gallupova raziskava med podjetji z več kot tisoč zaposlenimi je pokazala, da jih več kot 85 odstotkov zaposlenim ponuja programe dobrega počutja, s katerimi želijo prispevati k bolj zdravemu življenjskemu slogu. Med podjetji, ki širijo programe promocije zdravja na delovnem mestu v koncept dobrega počutja (ang. wellbeing) so pri nas Ljubljanske mlekarne. »V Sloveniji se je v zadnjem obdobju povečal odstotek absentizma, kar želimo nagovoriti tudi v našem podjetju. Prizadevamo si povečati tudi zavzetost zaposlenih, ki jo merimo vsaki dve leti,« so povedali o ciljih na tem področju.

Za spremembo v podjetju je treba vključiti in usposobiti dovolj ljudi

Koncept dobrega počutja zaposlenih so zasnovali celostno, tako da vključuje aktivnosti na področjih fizičnega dobrega počutja, kar je že uveljavljeno v okviru promocije zdravja na delovnem mestu ter čustvenega dobrega počutja, tretji vidik pa je socialni. Program so razdelili v štiri sklope, in sicer na aktivnosti in delavnice za fizično in mentalno zdravje, krepitev socialnih veščin, opolnomočenje vodij ter ergonomijo delovnih mest.

»Znotraj tega bomo definirali aktivnosti na podlagi ankete med zaposlenimi. Gotovo bomo izvajali masaže na delovnem mestu in limfno drenažo – to je že zdaj med zaposlenimi odlično sprejeto in obiskano –, organizirali bomo delavnico za obvladovanje stresa in o čuječnosti, posebno pozornost bomo namenili povezovanju med ljudmi s posebno metodo pogovora v skupini,« so predstavili.

V program bodo vključeni vsi zaposleni na enak način kot v drugih programih usposabljanj in izobraževanj, saj želijo tem aktivnostim dati enako težo in pomen. »V praksi to pomeni, da ima vsak zaposleni rezerviran točno določen termin. Komunikacija bo potekala prek kadrovske službe in predvsem vodij, ki se zavedajo, da zaposleni, ki se dobro počutijo, pripomorejo k boljšim rezultatom in ozračju v podjetju,« so še povedali v Ljubljanskih mlekarnah.