S strategijo petih stebrov do širitve in še večje mednarodne prepoznavnosti

Slovenski institut za kakovost in meroslovje (SIQ Ljubljana) želi postati svetovno znana in priznana institucija na vseh ključnih področjih in trgih delovanja, obenem pa prispevati k uspešnosti in ugledu slovenskega gospodarstva. To naj bi dosegel tudi s pomočjo strategije petih stebrov: zaupanje, strokovnost, neodvisnost, poslovna uspešnost, rast, je v intervjuju med drugim povedal novi direktor SIQ Gregor Schoss, ki je od leta 2009 do letošnjega maja uspešno vodil največje področje znotraj SIQ, Varnost in elektromagnetika.
 

Gospod Schoss, sredi maja ste na mestu direktorja SIQ po 30 letih nasledili nekdanjega prvega moža. Kakšni pa sta vaša strategija in vizija Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje?

Postati želimo svetovno znana in priznana institucija na vseh ključnih področjih in trgih delovanja. S svojim znanjem, strokovnostjo in mednarodno prepoznavnostjo želimo močno prispevati k uspešnosti in ugledu slovenskega gospodarstva. Že zdaj smo mednarodno prepoznavni, želimo pa biti tudi na tistih področjih, kjer še nismo. Ob imenovanju sem napisal strategijo, ki sem jo poimenoval kar strategija petih stebrov, ki na kratko pomeni: zaupanje – strokovnost – neodvisnost – poslovna uspešnost in rast. Vsak od teh stebrov vključuje svoje naloge, ki se jim bomo posebej posvetili, skupaj pa podpirajo enoten in jasen cilj.

Moja prva skrb bodo še naprej zadovoljni in motivirani sodelavci, ki so za nadpovprečno plačo v panogi pripravljeni tudi nadpovprečno delati. S tem ohranjamo visoko dodano vrednost na zaposlenega; približno dvakrat večjo od slovenskega povprečja. Močno pripomoremo k temu, da podjetja, s katerimi sodelujemo, pravočasno dobijo certifikate in so zato uspešna na mednarodnih trgih. Tudi ta podjetja ustvarjajo višjo dodano vrednost od povprečja, s čimer posredno prispevamo k splošni rasti življenjskega standarda v Sloveniji.

Na katerih področjih želite postati še bolj prepoznavni?

Posebna pozornost bo namenjena področju medicinskih pripomočkov, kjer smo sicer že prepoznavni, vendar lahko po moji oceni naredimo še bistveno več, ravno z imenovanjem po novi evropski uredbi o medicinskih pripomočkih (MDR). Drugo področje so električni avtomobili in z njimi povezana industrija, pa seveda tudi področje informacijske/kibernetske varnosti; gre za nove tehnologije, kjer je visoka dodana vrednost. Ne smemo pozabiti tudi na področje železnic, kjer smo že eden od bolj prepoznavnih igralcev in si želimo to svojo prepoznavnost še bistveno okrepiti.

Katere prve poteze boste potegnili že do konca leta?

Poskusili bomo pridobiti dodatni prostor v Ljubljani, ki bo omogočal širitev vseh dejavnosti.

Področja, ki jih je pandemija covid-19 močno prizadela in se niso dovolj dobro prilagodila novim razmeram, očitno pa bodo trajale še dalj časa, bomo reorganizirali in začrtali nove smernice njihovega razvoja. Te bodo upoštevale spremenjene razmere ter omogočale rast in poslovno uspešnost. Področje izobraževanja smo že prestrukturirali in je praktično tako uspešno kot pred pandemijo. Mednarodne spletne seminarje tržimo po vsem svetu. S tem smo nadomestili tista izobraževanja, s katerimi smo bili prej orientirani v glavnem na Slovenijo.

Covid-19 je poleg izobraževanja prizadel tudi področje igralniških tehnologij, saj so bile igralnice zaprte, ponekod po svetu pa so še vedno. Ker poslujemo po vsem svetu, se preusmerjamo na spletno igralništvo, ki je neodvisno od pandemije, in tu želimo biti najmočnejši. Gre za drugačno tehnologijo in vzpostavitev drugačnega sistema dela za globalni trg. V prihodnosti si želimo pokrivati tudi ameriško tržišče, ki je v igralništvu najpomembnejše. Dejstvo pa je, da razvoj dejavnosti na ameriškem tržišču stane desetkrat toliko, kot smo v to področje vložili doslej. Trenutno smo še v fazi načrtovanja tega razvoja, ki naj bi bil dokončan do konca leta.

Kakšne so konkurenčne prednosti SIQ? In kaj je ključno za vaš uspeh na trgu?

Uspeh nam zagotavlja predvsem mednarodna prepoznavnost naših storitev. Če nekdo pride k nam, mu z našimi storitvami (poročili, presojami, certifikati …) omogočimo, da lahko svoje proizvode in/ali storitve nemoteno trži po vsem svetu. Zato, da proces poteka hitro, pa sta pomembni pripadnost in zavzetost sodelavcev. Velikokrat SIQ nastopi šele ob koncu (proizvodnega) procesa in takrat tudi hitrost odigra ključno vlogo. Če stranka za nek razpis v določeni državi potrebuje ustrezen certifikat, ga mora prejeti pravočasno, in ne dan prepozno. Ali pa, na primer, če je stranka dobavitelj za neko proizvodno linijo, cela linija stoji, če ni pravočasne dobave izdelkov z vsemi ustreznimi certifikati. Čeprav izvedemo storitev v zahtevanem roku, pa jo vedno izvedemo profesionalno in kakovostno. Da lahko to zagotovimo, v praksi pomeni, da so naši zaposleni fleksibilni – projektu posvetijo več ur dela ter prilagodijo delovni proces, samo da se projekt pravočasno zaključi.

Prepoznavnost velja, ko te prizna vsa konkurenca. To pomeni, da imajo naša poročila enako veljavo kot katerakoli druga, obenem pa proizvajalec ali podjetje, ki z nami sodeluje, nima nikakršnih težav, ni mu treba izvajati dodatnih preizkusov ali pridobivati dodatnih poročil.

V določenih panogah, na primer pri preizkušanju naprav informacijske tehnologije, smo med prvimi desetimi na svetu, v Evropi pa tretji. Na področju igralništva smo tudi tretji, ampak tu je trg bistveno bolj zaprt. Zelo dobri smo tudi v medicini, ampak ne na vseh področjih – dobri smo pri preizkušanju aktivnih medicinskih pripomočkov – električnih, preizkušamo pa tudi nekatere neaktivne pripomočke.

Kako v SIQ razumete trajnostno poslovanje in kako ga udejanjate v praksi?

Za dosego trajnostnega poslovanja je ključnega pomena uskladitev treh temeljnih elementov: gospodarske rasti, socialne vključenosti in varstva okolja. Kako zagotavljamo vse te tri elemente, je bilo že nekaj omenjeno v okviru govora o naši strategiji, prihodnjih potezah in konkurenčnih prednosti. Na tem mestu bi omenil še skrb za strokovno in osebno rast zaposlenih – njihovo zadovoljstvo še dodatno krepimo s fleksibilnim, gibljivim delovnim časom, športnimi aktivnostmi, raznimi oblikami izobraževanja ...

Družbeno koristno je zagotovo tudi zagotavljanje stabilne zaposlitve in vključevanja mladih v delovni proces, in to še pred samo zaposlitvijo. V SIQ dela vsak dan okoli 30 študentov, od katerih jih na leto zaposlimo med 10 in 15. Bistvo je, da študent ve, kaj lahko pričakuje od dela v SIQ in da je pravi za nas. S tem pozitivno vplivamo na širšo družbo. SIQ je tudi močna opora pri razvoju novih proizvodov ali storitev, ki so usmerjeni v zadovoljevanje potreb končnih uporabnikov oziroma potrošnikov.
Trajnostno poslovanje zagotavljamo tudi z vidika varstva okolja, ki je v osnovi del naše dejavnosti, poleg tega pa smo v zagotavljanje varovanja okolja vključeni tudi zaposleni na SIQ. Izvajamo storitve certificiranja za sisteme ravnanja z okoljem in upravljanja z energijo, delo od doma smo spodbujali že pred pandemijo. Pred poslovno stavbo, ki je energetsko učinkovita, so na voljo polnilnice za električna vozila, urejena kolesarnica pa spodbuja zaposlene, da prihajajo na delo s kolesi.

Koliko storitev na leto opravite in kakšen je njihov skupni promet?

SIQ je lani izdal račune 2100 poslovnim partnerjem (velika večina je gospodarskih družb) iz okoli 70 različnih držav. Na leto ustvarimo približno 22 milijonov evrov prihodkov.

Katere gospodarske panoge, v katerih certificirate, so za SIQ najpomembnejše in katere vam prinašajo največ prihodkov?

Pri proizvodih so to igralniške in informacijske tehnologije, medicinski pripomočki in avtomobilska industrija. Bodo pa pomembne tudi železnice, kjer pa je veliko projektnega dela. Na področju železnic je slaba polovica naših naročnikov iz Slovenije, ostali prihajajo iz območij nekdanje Jugoslavije ali pa so to proizvajalci, ki želijo svoje železniške proizvode prodajati v Evropi – to so Rusi in Hrvati. Tako smo, na primer, preizkušali tako hrvaške Končarjeve vlake kot Stadlerjeve vlake, ki se trenutno vozijo po Sloveniji.

Za vse panoge pa izvajamo ocenjevanje sistemov vodenja in izobraževanja. Čeprav določena panoga ne predstavlja večjega deleža v celotni strukturi prihodkov, je zagotovo vezana na drugo, ki pomembno vpliva na naše poslovanje. Tako za nas ni najpomembnejših panog, saj vsaka zase predstavlja košček v celotnem mozaiku, ki je pomemben za celotno gospodarstvo – našim partnerjem torej nudimo celovite rešitve. Le za okoli pet odstotkov storitev poiščemo zunanjega strokovnjaka, kar pomeni, da od 90 do 95 odstotkov vseh storitev opravimo sami.

Zaposleni so največji kapital vsakega podjetja. Koliko zaposlenih imate in katere profile je najteže dobiti?

Imamo 190 zaposlenih, večinoma tehničnih smeri. Zaposlenih imamo nekaj doktorjev in magistrov znanosti, večina je univerzitetnih diplomiranih inženirjev tehničnih smeri. Nekaj pa je seveda tudi tehnikov. Najtežje je dobiti programerje, v povezavi tudi s kibernetsko varnostjo, in matematike. Dobrega sodelavca, ki je pripravljen nekaj narediti in seveda ve, kaj je njegov cilj, je vedno težje dobiti. Ne smemo pozabiti na sinergijo med organizacijo in zaposlenimi, ki je ključna za uspeh, rast in razvoj.

Je pa seveda zmeraj težje dobiti tudi študente – med epidemijo veliko študentov ni moglo delati, pri nas pa smo delo z ustreznimi ukrepi lahko zagotovili. Tako smo dobili nekaj zelo dobrih študentov. SIQ redno sodeluje tudi s Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer na treh katedrah v zadnjem letniku izvedemo nekaj predstavitev preizkušanj. Gre za obojestransko korist. Študenti, ki bodo ostali v razvoju, bodo slej ko prej prišli k nam na preizkušanje proizvodov, zato je dobro, da so že prej seznanjeni s postopki, če pa bodo prišli k nam delat, pa se tako že prej seznanijo z našim delom. Treba je vedeti, da ni dovolj le izpolnjevanje tehničnih karakteristik za neko noviteto, ampak je treba pripraviti tudi analizo tveganj glede varnosti in podobno.