Privilegij je ustvarjati svetlobo, ki izboljšuje življenje

Priznanje, da si med tisoči uspešnih podjetij v Sloveniji prvi, pomeni veliko. »V podjetništvu velja samo zlata medalja in mi smo jo prejeli tudi z Delovo podjetniško zvezdo 2019,« poudarja Marino Furlan, predsednik podjetja Intra lighting iz Šempetra pri Gorici, katerega cilj je ostati vodilni v panogi. Na področju razsvetljave želijo delati nekaj, česar drugi ne počnejo, in to potem uveljavljati na trgu kot dodano vrednost tako za uporabnika kot za arhitekturo.

Njihov moto ostaja: »Svetloba, kjer jo potrebujemo, ko jo potrebujemo in kolikor je potrebujemo.« Danes so možnosti razsvetljave neskončne, zato je privilegij, da lahko ustvarjajo takšno svetlobo, ki izboljšuje življenje, še pravi sogovornik. Nenehno iskanje še boljših svetlobnih rešitev narekuje tudi razvoj novih izdelkov. Še letos bodo lansirali napredno akustično svetilko Black hole, prihodnje leto pa še svetilo Vyko, to je strop, ki je obenem tudi luč.
 

Kako kriza zaradi epidemije covida-19 vpliva na vaše poslovanje in kako ste se prilagodili?

Po prvem valu so se pomembno zmanjšala naročila, vendar se je trend potem obrnil navzgor in zdaj imamo več naročil kot kdaj prej. V krizni situaciji se pokažejo trdnost, finančna stabilnost pa tudi agilnost in prožnost podjetja. Marca se je ekipa takoj prilagodila situaciji in ni bilo treba ustaviti proizvodnih aktivnosti. Našim kupcem nismo povzročili težav, ves čas smo jim stali ob strani in jim zagotavljali strokovno podporo. Pisarne pa smo za mesec dni zaprli in delali od doma, potem pa smo se izmenjevali, dokler se situacija ni umirila. Pomagalo nam je, da smo pol leta pred zaprtjem v celoti pripravili podjetje na digitalno komunikacijo, tako da je bilo to dokaj enostavno. Zbolel ni nihče. Tudi v drugem valu ravnamo izjemno odgovorno, da bi preprečili širjenje okužb, dosledno upoštevamo priporočila stroke in vlade, v nekaterih točkah smo mogoče še bolj rigorozni, saj moramo zaradi velikega števila naročil delati s polno paro.

Moram pa poudariti, da je gospodarstvo kar malo jezno na politike tako Evropske unije kot na slovenske, da ni enotnih pravil za vso Evropo. Treba jih je ošteti. Svet je v pandemiji, vendar evropske institucije ne funkcionirajo, kot bi morale, saj bi morali imeti enotna pravila za podjetja za vso EU.
 

Kakšno je bilo poslovanje v letu 2019 in kakšno letos? Kaj pa načrti za prihodnje?

V letu 2019 smo ustvarili 38 milijonov evrov prihodkov iz prodaje. Letošnji bodo zaradi zdravstvene krize razumljivo nekoliko nižji. Januar in februar sta bila še rekordna glede na lani, marca pa se je začel upad prodaje in do avgusta je šlo samo navzdol. Takrat res nismo vedeli, kako bo, za zelo pomembno se je izkazala tudi vzajemna solidarnost z zaposlenimi. Nikogar nismo odpustili, zaposleni pa so z razumevanjem sprejeli, da je treba malo stisniti zobe in zategniti pas. To se je obrestovalo v skupno dobro. Septembra je bilo že bolje, zdaj pa, kot rečeno, imamo največ naročil doslej. Konec septembra smo glede na lani v matični družbi imeli 16,2 odstotka nižje prihodke, na ravni skupine pa 18 odstotkov nižje, medtem ko je EBITDA samo 0,1 odstotka slabša.

Ker imamo zdaj veliko naročil, bomo najverjetneje do konca leta prišli na 12 do 15 odstotkov nižje prihodke glede na lani. Tako da bomo leto še vedno kar dobro zvozili. Kaj in kako bo prihodnje leto, pa zaradi izredne situacije, v kateri se je znašel ves svet in še posebej EU, težko rečem. Upam na najboljše.
 

Podjetje se je letos dokončno preselilo iz Mirna v Šempeter. Kakšna je bila vrednost te investicije, ki pomeni temelj za nadaljnjo rast v prihodnjih letih?

Investicija je skupaj znašala več kot 13 milijonov evrov, od tega je šlo pet milijonov evrov za nakup zemljišča s prostori, malo več kot dva milijona evrov za tehnologijo, preostalo pa za obnovo. Precejšen del smo financirali iz naših prihrankov, zato imamo zelo majhen delež kreditnih obveznosti. Seveda pa bomo morali še naprej vlagati v avtomatizacijo. Sicer smo doslej največ vlagali v krizah, kar se je pokazalo za najboljše; torej v letih 2008/2009 in zdaj v času pandemije. Ko je bilo zaradi te manj naročil, smo se odločili za selitev tovarne, ker drugače ne vem, kako bi to lahko izpeljali.


 

Z oktobrom je vodenje družbe kot izvršni direktor prevzel Robert Devetta, menedžer z izkušnjami v elektroenergetskem sektorju. Kako težka je bila ta odločitev za vas po kar 30 letih vodenja podjetja in kakšna bo vaša vloga v njem v prihodnje?

Sprejemanje takšnih odločitev je težko in povsem človeško je, da je tako. Trideset let je le dolgo obdobje. Toda po drugi strani sva z ženo Marjeto začutila, da je čas, da se nekoliko razbremeniva in se posvetiva še drugim stvarem, ki jih imava v življenju rada. A se ne umikava povsem. Sam bom še naprej nadzoroval poslovanje podjetja, sodeloval pri razvoju in uresničevanju vizije. Ostajam vizionar, računam pa na bolj življenjski delovnik. Ta je bil v zadnjem obdobju prenaporen, prevečkrat se je zavlekel ne samo pozno v noč, ampak tudi v vikend.

Mnogi se sprašujejo, kako da naju nista že zdaj nasledila sin Anej in hči Nika, oba namreč delata v podjetju in sta že zdaj maksimalno angažirana. Anej je vodja razvoja, Nika pa vodi številne projekte v marketingu in prodaji. Generacijski razkorak je še prevelik, za vodenje podjetja so potrebne tudi drugačne izkušnje, tako da bi bil v tem trenutku ta korak prenagljen in prenaporen. Robert Devetta je izjemno izkušen in strokoven menedžer, hkrati pa ima iste vrednote kot Intra. Sodelavke in sodelavci so ga lepo sprejeli in verjamem, da bomo dobro sodelovali.
 

G. Furlan, ste tudi eden od pobudnikov iniciative Rešimo Goriško!, ki je spomladi, ob izbruhu pandemije, nastala kot odziv na zaščitni ukrep zapiranja igralnic in lokalov na Goriškem in ki združuje več kot 100 manjših in srednjih podjetnikov. Kaj vse je doprinesla ta iniciativa?

Iniciativa je bila naravnana predvsem za mikro in majhna podjetja, ki so jih posledice epidemije (popolno zaprtje v državi in še zaprtje meje z Italijo) najbolj prizadele, v manjši meri pa tudi za srednje velika podjetja. Lahko rečem, da so bili praktično vsi predlogi, ki smo jih podali v državnem svetu in na srečanjih s poslanci različnih poslanskih skupin, na vladi potem tudi sprejeti. Škoda, da niso podprli predloga prestavitve izhoda iz avtoceste brez vinjete na prvi izhod – naš izhod na Goriškem je namreč preko bencinskega servisa, kar je nenavadno. Odgovor s strani vlade je bil, da tu ne morejo narediti izjeme, ker bi jo potem morali narediti po vsej Sloveniji.
 

Delate projekte za Ferrari, Facebook in Microsoft …, vse to pomeni, da ste odlični. Ste letos predstavili kakšne nove produkte?

V Intra lightingu vsako leto razvijemo povprečno deset družin svetil, enako letos. Da smo odlični, poleg eminentnih projektov dokazujejo tudi številne nagrade za dizajn, kot so red dot, good design Chicago in good design Tokyo ter mnoge druge. Ker veliko delamo na povezovanju svetlobe in akustike, bi vseeno posebej omenil dve akustični svetili – svetilko Black hole, ki jo bomo na trg poslali še letos, in svetilo Vyko, ki ga bomo lansirali prihodnje leto.

Pri svetilki Black hole je zunanji cilinder prevlečen z akustičnim materialom, ki vpija zvok. Akustični material je prevlečen s perforiranim usnjem ali tekstilom. Zaradi trenutne epidemiološke situacije v svetu smo razmišljali tudi o različici, ki bi z vgrajenim ventilatorjem in notranjo površino svetilke, pobarvano z barvo, ki vsebuje nanodelce titanovega dioksida, omogočala čiščenje in delno dezinfekcijo zraka v prostoru; z dodatnim UVC svetlobnim virom pa smo hoteli doseči še popolno dezinfekcijo prostorov. Žal smo z analizo negativnega vpliva UVC-svetlobe na ljudi ugotovili, da bi bilo to za ljudi nevarno in zdravju škodljivo, saj UVC uničuje človeške celice.

Arhitekturna svetilka Vyko pa je strop in luč hkrati. V estetsko oblikovanem stropu so poleg svetlobnih še drugi elementi, kot so prezračevanje, različni senzorji in kamere, ter sistem za požarno varnost itd. Svetilko Vyko odlikuje tudi to, da je okolju zelo prijazna, narejena je namreč iz ekološkega materiala, pridobljenega z reciklažo odpadnega tekstila, volne in PP plastenk. Ta material se uporablja tudi v avtomobilski industriji za akustične obloge, saj ima sposobnost visoke absorbcije zvoka. Primerna je za vse prostore, v katerih se srečujemo s problemom hrupa. Ta izdelek je fantastičen primer krožnega gospodarstva.
 

In vaši cilji?

Pri vsem, kar počnemo, se sprašujemo, zakaj to počnemo, zakaj to potrebujemo, zakaj bi to ljudje potrebovali, vedno si najprej postavimo vprašanje – zakaj. Naš cilj ni postati največji, ampak najboljši, vodilni v panogi. Če ponazorim s številkami, ne želimo postati velikansko podjetje z 10.000 zaposlenimi. Ohraniti želimo relativno majhnost s 300 do 400 zaposlenimi v odvisni družbi, ki operira na posamezni celini, na ravni skupine pa z ne več kot 1000. Seveda si bomo še naprej prizadevali za rast podjetja, vendar predvsem v smislu povečanja prodaje na 60 do 70 milijonov evrov na posamezno celino. Z enotnim in usklajenim razvojem in marketingom na vsaj treh celinah, v Evropi, ZDA in Indiji, bomo tudi bistveno znižali stroške.

Sem vizionar in prehajamo v družbo, ki ustvarja svetlobo, ne svetilk. Želimo si narediti v prostoru tako svetlobo, kot jo naredi narava, in v tej smeri gre tudi razvoj podjetja. Zato je treba sodelovati z arhitekti, investitorji, naročniki. Pravilo, ki ga imamo že precej let in velja za katerikoli oddelek v podjetju, je, da so naše svetlobne rešitve tako naravnane, da je svetloba samo tam, kjer jo potrebujemo, ko jo potrebujemo in kolikor je potrebujemo.