Cenijo ga povsod, kjer je razvita lesna industrija

Odpravili smo se v podjetje, o katerem smo prebrali, da z visoko stopnjo multidisciplinarnih spret­nosti in znanja, z neprekos­ljivo inovativnostjo in iskanjem novih tehničnih možnosti so­ustvarja podobo lesa v svetu. Utira samosvojo pot na vrh in trd­no verjame v to, kar počne. To je Ledinek Engineering, kjer so doma strokovnjaki za dovršeno ploskovno obdelavo masivnega lesa, skobljanje in profiliranje, dolžinsko spajanje in lepljenje lesa. Podjetje ponuja vrhunsko tehnologijo, posamezne stroje in celotne proizvodne linije, vse od idejne zasnove in konstruiranja do dobave in montaže opreme.



Na severozahodnem robu Drav­skega polja, v Hočah, nas pričaka pristna štajerska prijaznost. Nič domišljavega ni v besedah, kretnjah in pogledih gostiteljev – ekipe, ki vodi podjetje –, ampak le silna želja pokazati, kaj so dosegli v zadnjih skoraj treh desetletjih, kje vse že brnijo njihovi stroji. In kako so ponosni na družinsko ime, zapuščino in talente.



Skupina Ledinek je družinsko podjetje s častitljivo zgodovino. Izhaja iz stare sodarske delavnice, v kateri so predniki sedanjih lastnikov izdelovali sode za štajerske vinogradnike vse od začetka 20. stoletja. Oče sedanjih lastnikov, Pavel Ledinek, je leta 1967 ustanovil podjetje za izdelavo mizarskih in sodarskih lesnoobdelovalnih strojev za slovenski, avstrijski in hrvaški trg. Podjetje, ki je kot blagovno znamko nosilo družinsko ime, je raslo in se kmalu po selitvi na obrobje mesta, v Hoče, preusmerilo v izdelavo strojev za industrijsko obdelavo masivnega lesa, predvsem štiristranske skobeljnike in parketne linije. Obrt je prerasla v industrijo, ki je zaposlovala sto ljudi, in Ledinek je leta 1986 postavil prvo zasebno tovarno v tedanji Jugoslaviji.

Leta 1992 je Gregor Ledinek ustanovil današnji Ledinek Engineering, ki je sčasoma v skupini prevzel razvoj in prodajo. Razvoj zajema nove hitre industrijske stroje in celotne linije za svetovne trge. Pod blagovno znamko Ledinek so danes poleg Engineeringa še tri podjetja, Lestro Ledinek, Ledinek Maschinen und Anlagen v Avstriji in Ledinek-TEC v Nemčiji.

Les je zaželen

Ledinek Engineering zdaj zaposluje več kot 200 ljudi. Njegov lastnik in direktor Gregor Ledinek ga predstavi kot podjetje za proizvod­njo in razvoj lesnih tehnologij: »Izdelujemo in razvijamo stroje in avtomatske linije za proizvodnjo lesnih polizdelkov za uporabo v gradbeništvu.« Lesna industrija je perspektivna v več pogledih, v vzponu je zlasti trajnostna gradnja. Od skupne količine lesa, ki ga predelajo žage, ga pohištvena industrija porabi razmeroma malo, veliko več se ga nameni za konstrukcijske lesne polizdelke za gradnjo. »Inženirsko obdelan les ima določene lastnosti, fizikalno homogenost, ki ustreza pričakovanjem in željam gradbenikov in arhitektov,« nam pojasni Ledinek. »To je trend v gradnji, mi mu sledimo. Stroje in linije razvijamo po željah kupcev ali sami trasiramo nove smeri, ki jih nato ubirajo naše stranke. Naše standardne ali posebne stroje postavimo v proizvodni proces, povežemo s transportnimi napravami, avtomatiziramo proizvodnjo, dobimo zaključeno linijo, ki je računalniško podprta, na njej potem stranka proizvaja določene izdelke ali družine izdelkov.«

Navzoči po vsem svetu

Ledinek Engineering je sprva deloval predvsem na trgih sosednjih držav, zdaj pa je pretežni izvoznik, posluje globalno. Pravzaprav izvozi skoraj vse, kar izdela. Delež izvoza je okoli 99-odstoten. Kot pojasni sodirektor Andrej Novak: »V Sloveniji naredimo kak manjši projekt le vsakih nekaj let, sicer je naš trg – globalni trg. Izvažamo v približno 50 držav na vse celine. Navzoči smo povsod tam, kjer se gradi, tradicionalno v srednji in severni Evropi, Rusiji, Kanadi, ZDA, Japonski, Avstraliji.« V sred­nji Evropi ustvari podjetje približno polovico prodajnih prihodkov. Nabor trgov pa še širi, trenutno se, med drugim, ukvarjajo s posli za Južno Ameriko in Izrael.

Širitvene ambicije pojasni Gregor Ledinek: »Oziramo se po državah, kjer industrializacija še ni tako intenzivna. Pokriti želimo še Južno Ameriko, že zdaj delamo v Južni Afriki, kjer so velike plantaže iglavcev, dodatno bi se lahko okrepili v srednji Evropi, Severni Ameriki in Rusiji, kjer je dovolj hlodovine, ki je pogoj za večji razmah lesne industrije.«



V Rusiji imajo predstavništvo, sicer pa delajo v sodelovanju s part­nerskimi podjetji. Ker domačini najbolje obvladajo komunikacijo, imajo stike, poznajo domači trg, se Ledinek opira nanje. Na Japonskem tako sodelujejo s podjetjem, ki uvaža in servisira tuje stroje. Na Švedskem, Finskem, v Nemčiji si pomagajo s prodajalci. V Avstriji imajo svoje partnersko podjetje za prodajo, ki pokriva tudi del Nemčije. Lesarstvo je namreč v Avstriji tradicionalno najrazvitejša industrijska panoga. »Prav ta trg je bil ključen, da smo se tako razvili, ker so bile njihove potrebe po tehnologijah in strojih največje,« navrže Ledinek.



In kdo so največji tekmeci hoškega podjetja? »V glavnem so iz Nemčije, nekaj jih je še v Ameriki. Naša prednost pred njimi pa je, da smo razvili portfelj strojev, s katerimi lahko sestavimo kompletno linijo v segmentu lepljenega lesa. Drugi, tudi veliko večji od nas, morajo po dva ali trije združiti svojo ponudbo, da zadostijo naročilu, pri nas pa kupec dobi vse iz ene roke, kar mu precej olajša posel,« pojasni Ledinek in doda, da industrija dandanes daje prednost poslom z glavnim izvajalcem.

Ime kot jamstvo

S kakovostjo, inovativnostjo in predstavitvami na svetovni sceni si je Ledinek v letih ustvaril reference in njegovo ime poznajo v branži povsod, kjer je razvita lesna industrija. Stranke si upajo pri njem naročati tudi večje projekte (ne pa pri nemški konkurenci), celo brez fizičnega stika in osebnega ogleda. V času korone je denimo tako, na daljavo, prišlo naročilo iz Urugvaja.



Sicer pa koronska kriza ni pretirano vplivala na njihovo poslovanje, saj so bile, kot pojasnijo vodilni v podjetju, pogodbe z naročniki za to obdobje že vnaprej podpisane. Prilagoditi pa je bilo treba delovni proces v proizvodnji, uvedli so določene zdravstvene ukrepe in delo od doma. Bolj jim je epidemija oteževala delo pri prodaji oziroma montaži izdelkov, saj sta bila prehod meja in bivanje v drugih državah izrazito otežena. Njihovi monterji oziroma prodajalci so več mesecev na leto na terenu. Epidemija ne pojenjuje, v nekaterih državah imajo še zdaj karantene, testiranja, zapore meje. Lani na primer so morali delavci, ki so odhajali na montažo v Kanado, tam najprej prestati 14-dnevno karanteno. Seveda na stroške prodajalca. Poleg tega so še vedno manjše težave tudi v pro­izvodnji, saj so se izrazito podaljšali dobavni roki za določene vgradne komponente.

Vodilo so inovacije

Glede na to, da je vodilni motiv podjetja že od vsega začetka inovativnost, da razvija nove generacije strojev, ki združujejo moč, kakovost in vzdržljivost ter tako kot ponudnika tudi njihove uporabnike postavljajo pred konkurenco, je nujno nenehno vlagati v raziskave in razvoj. Andrej Novak: »Za razvoj namenimo tri do štiri odstotke letnih prihodkov, odvisno od leta. V razvoju imamo zaposlenih 50 inženirjev, ki se pretežno ukvarjajo z inovacijami. Inovacije in narekovanje smernic so pogoj za vstop na tuje trge. To je bit našega delovanja, vsa rast v preteklih letih je plod 10-letnega vlaganja v inovacije in razvoj.«

Inženirjev na trgu dela manjka, se strinja Novak, ampak – dobro podjetje ima vedno težave s kadri; želiš si vedno boljše, če rasteš, si želiš vedno nove, dodatne, nenehno iščeš top kadre. S podjetjem Ledinek Engineering za kadre tekmujejo tudi avstrijska inženirska podjetja, ampak »mi smo konkurenčni, tako finančno kot z delovnimi pogoji, zanimivostjo dela; kot podjetje s svetovnim ugledom lahko kadrom marsikaj ponudimo«. Seveda je nujno tudi nenehno izobraževanje in usposabljanje, ne samo v stroki, ampak tudi v vodstvenih veščinah.

Požiralci ogljikovega dioksida

Pri uspešnih podjetjih je trajnostna naravnanost pravzaprav neizogibna. Tudi v primeru Ledinek Engineeringa. Čeprav … lesna industrija, katere glavni dobavitelj so, seka gozdove, ki čistijo zrak. Torej to okoljsko ni na mestu? Dilemo razjasni Andrej Novak: »Ena sama lesena hiša lahko veže do sto ton ogljikovega dioksida kot glavnega toplogrednega plina. Mi pa proizvajamo stroje in tehnologije, s katerimi predelovalci lesa izdelajo gradbene elemente za gradnjo lesenih stavb. To je torej naš prispevek k celotni verigi zmanjševanja ogljičnih izpustov. Po drugi strani naša proizvodnja porabi zelo malo energije, saj smo inženirsko podjetje, in tudi z zgradbo želimo porabo zmanjšati na minimum.« Res pa je, dodaja, v tem procesu treba znati gospodariti z gozdovi, na novo pogozdovati.

»V podjetju se zavedamo tudi, da je treba nekaj, kar dobiš, dati naprej, da kroži,« se je o družbeni odgovornosti Ledinkovih razgovorila Gregorjeva sestra Polona Sernc. Prizadevajo si za sobivanje v domačem kraju. Že vrsto let podpirajo dobrodelne organizacije, od lokalne Karitas do izobraževalnih ustanov, najprej v lokalnem okolju. Ker podjet­je deluje v športnem duhu, so pokrovitelji športnih prireditev, podpirajo mlade raziskovalce, različna neprofitna in prostovoljna društva. »Človek se potem dobro počuti.«

Najuspešnejše leto doslej

In tako so tudi rezultati zavidanja vredni. Po besedah Andreja Novaka je bilo leto 2020 najuspešnejše v zgodovini podjetja. Prihodki iz prodaje so zrasli za 50 odstotkov, zmeren trend rasti se obeta tudi za naprej. Letos in v prihodnjih letih pričakujejo podobne ali še boljše rezultate, rast se prenaša iz pretek­lih let. Podjetje postaja finančno dovolj močno, da lahko zadosti potrebam kupcev.

Tako so tudi srednjeročni načrti smeli. Gregor Ledinek: »V tem času moramo izpeljati nekaj večjih investicij. Med drugim bomo zgradili še eno poslovno zgradbo s proizvodno halo. Tako bomo podvojili prostore, ki jih uporab­ljamo za montažo strojev, in centralizirali upravo in inženiring, ki sta zdaj prostorsko razdrobljena. To moramo narediti prej kot v petih letih.« In kakšnih tveganj se zavedajo? »Predvsem povišanja nabavnih cen. Če imamo za dve leti podpisane pogodbe, je težko skomunicirati s strankami, da bi bilo treba cene, ki so že pogodbeno vezane, dvigniti. To je zelo občutljiva tema, inflacija bi nas lahko finančno prizadela, ne pa ustavila.«