Neomejen dostop | že od 9,99€
V podjetju Etrel razvijajo in tržijo polnilne postaje za električna vozila in programsko opremo za upravljanje polnilne infrastrukture. Sodelujejo z različnimi podjetji, od velikih multinacionalk, kot sta Toyota in Porsche, pa do vodilnih lokalnih podjetij, kot so Elektro Ljubljana, Petrol, Porsche Slovenija in AMZS.
K reševanju izzivov e-mobilnosti že od samega začetka delovanja pristopajo celostno, kar zahteva zelo dobro poznavanje tako energetike kot tudi tehnologij in razvojnih pristopov, povezanih z razvojem uporabniških produktov, pojasnjuje Matej Anžin, produktni vodja hardverskih rešitev.
Podjetje se je na začetku ukvarjalo predvsem s študijami s področja implementacije električne mobilnosti v energetski in prometni ekosistem. Začeli so s petčlansko ekipo – ta se je postopno širila s člani, ki so delili isto vizijo in vrednote. Lani je bilo v podjetju 76 sodelavcev, dodana vrednost na zaposlenega pa znaša 67.753 evrov. Zdaj je v Etrelu že 120 zaposlenih, do konca leta pa pričakujejo še dodatne okrepitve v ekipi.
Razvoj podjetja je gnala strast do inovacij in vizija e-mobilnosti – razviti rešitve za polnjenje električnih vozil, ki bodo s svojim delovanjem oziroma tehnologijo omogočile e-vozilom postati ključni člen pri vključevanju energije iz obnovljivih virov v energetsko omrežje.
Matej Anžin pojasnjuje, da je delovanje postaj podprto z operacijskim sistemom za upravljanje polnilne infrastrukture, ki služi neposredni komunikaciji med uporabnikom in operaterjem, zagotavljanju storitev e-mobilnosti in ne nazadnje kot komunikacijski kanal med omrežjem in uporabnikom. S svojim portfeljem tako podjetje prispeva svoj delček v mozaik zelenega prehoda.
Podjetje je s svojimi storitvami in produkti prisotno na več kot 40 trgih po svetu. Lani so v Etrelu, katerega soustanovitelja sta Miha Levstek in Borut Mehle, imeli 15,2 milijona evrov prihodkov in 1,12 milijona evrov dobička.
»Električna mobilnost je na preseku med uporabniki, energetskim omrežjem in prometom. Poleg kakovostnih produktov je tako ključno razumevanje poslovnih modelov, izzivov, ki jih električna mobilnost predstavlja v energetiki, ter možnosti implementacije celovitih rešitev,« pojasnjuje sogovornik. In dodaja, da v e-mobilnost vstopajo podjetja iz zelo različnih področij, od energetike do naftnih trgovcev, od instalaterjev do ponudnikov telekomunikacij. »Vsa so lahko uspešna, če znajo v svoj poslovni model umestiti prave rešitve in pri tem jim Etrel z znanjem, izkušnjami in celovito rešitvijo lahko kompetentno svetuje – ta širina je, poleg tehnološke podlage naša ključna prednost,« še poudarja Anžin.
V Etrelu so najbolj ponosni na njihovo interaktivno polnilnico Inch, ki je bila po Anžinovih besedah tudi njihov največji razvojni in prodajni mejnik. »S tem, da smo v ospredje postavili različne uporabnike in ustrezno optimirali uporabniško izkušnjo, nam je z Inchem uspelo v produkt oziroma platformo vključiti tehnologijo interaktivnega polnjenja, ki zahteve uporabnika uravnoteži z zahtevami oziroma omejitvami elektroenergetskega omrežja. Inch še danes s svojim dizajnom močno izstopa od konkurence; na sejmih se ljudje pogosto ustavljajo pri njih in jih občudujejo.«
Pri dizajnu in razvoju polnilnih postaj Inch so v ospredje postavili vzdržljivost in dolgo življenjsko dobo. »S tem nam je kot prvim v e-mobilnosti uspelo vzpostaviti tudi program obnove postaj, s čimer polnilnicam podaljšujemo življenjsko dobo in zmanjšujemo obremenitev okolja.«
Vedno ga razveseli, še ponosno pove Matej Anžin, ko vidi fotografije ali posnetke iz tujine, kjer uporabljajo njihove polnilne postaje v najrazličnejših možnih okoljih ali pa ko jih avtomobilska podjetja uporabijo pri promocijah novih modelov električnih vozil.
»To so v največji meri inženirji – programerji, še posebno taki, ki so na svojem področju bolj ozko usmerjeni. Pri nas so to programerji za vgrajene sisteme, strokovnjaki s področja kibernetske varnosti ter strokovnjaki za skalabilnost velikih sistemov.« Anžin poudarja, da karakterno potrebujejo ljudi, ki so obsedeni z razvojem vrhunskih produktov in si upajo drezati v ustaljene norme.
Sicer pa sodelujejo tudi s fakulteto za elektrotehniko, udeležujejo pa se tudi kariernih sejmov, kjer nagovarjajo študente tudi drugih smeri. Vsak študent, ki pride v podjetje, dobi tudi svojega mentorja, ki ga nato spremlja skozi karierni razvoj in mu svetuje.
V Etrelu se razvoj začne, preden pride produkt do razvojnega oddelka. Najprej naredijo tržne raziskave, raziščejo tipične uporabnike sistema in s tem definirajo, s kakšnimi težavami se ti uporabniki spopadajo in kako bi jih s produktom najlažje rešili. Hkrati s tržno raziskavo pripravijo pregled zakonodaje različnih trgov, tudi znotraj EU, kjer veljajo evropske direktive in evropskim direktivam podrejeni harmoniziranimi standardi, saj obstajajo številne lokalne zakonitosti, ki jih morajo po besedah Mateja Anžina upoštevati pri razvoju same postaje.
Po tržni raziskavi sledi izbor ključnih uporabnikov produkta in analiza, s kakšnimi problemi se le-ti srečujejo pri uporabi produkta in kako jim te probleme v čim večji meri lahko rešimo. To dvoje je ključno pri zasnovi samega produkta. Tržna raziskava vključuje tudi pregled zakonodaje ciljnih trgov ter posebnosti vsakega trga. Tudi znotraj evropske unije, ki so pokrite z evropskimi direktivami in harmoniziranimi standardi, ima po navadi vsaka država svoje posebnosti.
»Zakonodaja in standardizacija skrbita predvsem za končno varnost uporabnikov, saj nobena napaka ne sme povzročiti nevarnosti za uporabnika. S tem dobimo omejitve, ki jih bomo morali upoštevati med samim razvojem.« In kaj to pomeni? »Vsaka polnilnica za javno uporabo mora prestati test odpornosti, kjer nanjo z različnih kotov mečejo dvokilogramsko kovinsko kroglo; pa test vodotesnosti, kjer postajo izpostavijo zelo močnim curkom vode, s čimer simulirajo zelo močen naliv.«
Svoje produkte morajo na koncu tudi certificirati in spraviti v množično proizvodnjo, kar pa je ponavadi zelo zamudno in drago opravilo. In tudi pri razvoju programske opreme vključujejo tržne raziskave ter določijo ključne uporabnike sistema. »Poleg samega razvoja programskih rešitev vzporedno razvijamo testne sisteme, s katerimi avtomatsko vsakodnevno preverjamo kakovost programske opreme. Ukvarjati se moramo tudi s skalabilnostjo zalednih sistemov, kibernetsko varnostjo in vmesniki za povezovanje z drugimi sistemi.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji