Neomejen dostop | že od 9,99€
Ljubljansko podjetje Agiledrop je specializirano za pomoč podjetjem in organizacijam pri razvoju digitalnih produktov, kot so na primer korporativne spletne strani, spletne trgovine, portali, interne aplikacij itd. »Skrbimo za razvoj največjih spletnih mest globalno znanih podjetij in organizacij. To delamo tako, da se povežemo z njihovimi obstoječimi ekipami ali v sodelovanju s partnerskimi podjetji,« poudarja Iztok Smolič, izvršni direktor in solastnik podjetja Agiledrop.
In od kod ime Agiledrop? V času ustanavljanja podjetja je bila agilna metoda popularna za vodenje projektov in beseda »agile« zelo trendovska; beseda »drop« pa izhaja iz imena platforme Drupal (op. a.: Drupal je vodilni odprtokodni sistem za upravljanje vsebin za zahtevne digitalne izkušnje, ki dosežejo ciljne skupine prek več kanalov), ki jo največ uporabljajo. In ker se ime začne na A, so vedno tudi na vrhu vsakega seznama, pa dodaja Boštjan Kovač, direktor razvoja in solastnik podjetja, ki je tudi mentor novincem in tisti, na katerega se lahko obrnejo razvijalci, če naletijo na kakšno težavo ali potrebujejo drugo mnenje.
Podjetje Agiledrop je imelo lani skoraj štiri milijone evrov prihodkov in 1,1 milijona evrov čistega dobička, letos predvidevajo okoli desetodstotno rast. Lani so imeli na treh lokacijah (Ljubljana, Celje in Maribor) skupno 66 zaposlenih, beležili pa so dobrih 55.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Letos se je njihova ekipa povečala na 80, do konca leta jih bo verjetno že več. Njihova povprečna starost je malo čez 30 let. Sicer pa razmišljajo tudi o morebitnem odprtju nove pisarne nekje na Primorskem.
Njihove stranke so, kot pravi Boštjan Kovač, tako iz zahodne Evrope kot Severne Amerike, pa tudi različne mednarodne organizacije, kot sta na primer evropska komisija in Unesco, in velika IT podjetja, kot je T-systems, ki je del Deutsche Telekoma. Pa seveda tudi različna manjša nišna podjetja, ki se ukvarjajo z digitalizacijo in v partnerstvu z njimi potem veliko stvari tudi delajo. »Smo globalno prisotni in uspešno delamo, v Sloveniji pa trenutno nimamo strank. Do danes ima ekipa za sabo več kot 200 uspešnih projektov.«
V svojem poslu se nenehno učijo in prilagajajo aktualnim razmeram na trgu, kjer je šlo vse v smeri digitalizacije, kar pa zanje ni novost. Ker so storitveno podjetje, veliko vlagajo v znanje zaposlenih in izobraževanje.
In s čim pritegnejo nove kadre? »Zelo pazimo na ravnovesje med delom in prostim časom, saj je to zelo pomembno tudi našim zaposlenim. Pri nas delamo zvečer ali pozno popoldne le izjemoma, takrat pa dodatno plačamo nadurno delo. Imamo kulturo podjetja, ki je zanimiva za nekoga z družino in različnimi prostočasnimi dejavnostmi. Smo zelo fleksibilni glede delovnega časa in kraja dela, koriščenja dopustov in podobno. Poskušamo biti zelo dostopni in razumevajoči do želja zaposlenih, s katerimi se potem tudi individualno dogovarjamo,« je pojasnil izvršni direktor Iztok Smolič.
Finančno nagradijo tudi dodatno angažiranost zaposlenih, kot je na primer pisanje člankov in predavanja. Obenem spremljajo tehnično znanje, samostojnost in prispevek podjetju vsakega zaposlenega, ki med drugim lahko napreduje po različnih nivojih – tako se osnovne plače mlajših (junior) razvijalcev gibljejo med 1500 in 1800 evrov bruto, srednjih (mid-level) razvijalcev med 1900 in 2400 evrov bruto ter starejših (senior) razvijalcev med 2500 in 3200 evrov bruto. In kot je še dodal izvršni direktor, je njihovo okolje sproščujoče, za zaposlene organizirajo skupna kosila, skupni obisk športnega dogodka ali pa gledališča.
V podjetju imajo tudi program mentoriranja oziroma uvajalni projekt, ki je izjemno cenjen zlasti pri kandidatih, ki nimajo toliko izkušenj v razvoju. »Vsak razvijalec, ki ga zaposlimo, je – odvisno tudi od predznanja – od dva do pet mesecev na uvajalnem projektu, kjer ga učimo in skupaj z mentorjem pripravljamo na dejansko delo pri projektu,« razloži direktor razvoja Kovač. Učijo jih tudi tako imenovanih mehkih veščin, na primer, kako poteka sestanek z naročnikom in podobno.
In kako se odraža družbena odgovornost podjetja? Kot pravi Iztok Smolič, že kar nekaj časa izvajajo brezplačna izobraževanja za zunanje interesente, ki potrebujejo le določena predznanja. Na to so ponosni tudi njihovi zaposleni, ki tudi vodijo te delavnice. Na koncu pa vsakemu udeležencu podelijo tudi plakete – doslej jih je bilo že več kot 200.
»To pomeni, da smo 200 ljudem pokazali, kako je videti sodoben razvoj v praksi, mogoče pa smo jim nakazali tudi pot za njihovo novo kariero.« S tem gradijo tudi svojo prepoznavnost, poleg tega pa nudijo tudi brezplačno uporabo svojih prostorov za različne strokovne dogodke in predavanja.
Sicer pa se družbena odgovornost Agiledropa se kaže tudi prek njihovega sodelovanja v Drupalu, eni največjih odprtokodnih skupnosti na svetu, »kjer nas več kot milijon strastnih razvijalcev sodeluje pri razvoju sistema«, ponosno povesta sogovornika.
»Odprta koda pomeni, da jo lahko kdorkoli uporablja brez plačila licence. In naši razvijalci tudi pišejo to kodo, ki je potem brezplačno na voljo komurkoli; in če kdo najde napako, jo popravi, potem pa se jo objavi. Med drugim smo sodelovali tudi pri projektu z evropsko komisijo, saj je odprtokodnost trend, ki ga Evropa spodbuja na vseh področjih, tudi v zdravstvu itd.«
V IT panogi je sicer pomanjkanje kadrov, je pa tistih, ki si želijo biti razvijalci in ki imajo tudi kapaciteto za to, na slovenskem trgu po mnenju sogovornikov dovolj, saj je trg, še sploh v zadnjih dveh letih, soočen z velikim spreminjanjem karier na njihovem področju, kar je zanje seveda dobro. »Marsikatero drugo področje je zdaj na slabšem, ampak že v naši ekipi so ljudje, ki so v nekaterih drugih službah imeli programiranje le za hobi, zdaj pa so ga spremenili v stalno zaposlitev.«
In kot pojasni Iztok Smolič, se velikokrat na tehničnih intervjujih s kandidati zgodi, da Boštjan skupaj s kolegi ne samo pove nekomu, da trenutno ne zadostuje njihovim potrebam, ampak mu pri tem dajo tudi napotke, česa naj se lotijo, kaj naj preberejo, da se bodo vse zahtevane stvari tudi naučili. »Smo tudi že imeli nekaj primerov, da smo nekoga takega čez kakšno leto, ko se je ponovno prijavil na razpis, kasneje tudi zaposlili. Tako da se je naš karierni napotek izplačal,« doda direktor razvoja.
Kaj pa trendi v panogi? Kot pravita sogovornika, Iztok Smolič in Boštjan Kovač, so v tujini mogoče nekaj korakov pred nami, po drugi strani pa se jima zdi, da tega niti ne opazijo toliko. »Ker ni vedno nekaj, kar je zunaj, boljše, saj je vedno znova to odvisno od vsakega posameznega podjetja ali posameznika. In tudi ni vedno dobro biti čisto spredaj, ker je tudi zanimivo delati na že obstoječih stvareh, saj tudi te potrebujejo podjetje, kot je naše, za podporo,« še pojasnjujeta sogovornika v Agiledropu, kjer se lotevajo novih tehnologij, še preden imajo povpraševanje, saj lahko tako na trg pridejo bolj pripravljeni, kompetentni in suvereni.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji