Acies Bio kot rožica z veliko sateliti kot cvetovi

Ljubljana - Podjetje Acies Bio, ki je kot start-up začelo pred 12 leti s štirimi zaposlenimi, je v letu 2017 zabeležilo že več kot 3,15 milijona evrov prihodkov ter 553.517 evrov čistega dobička, ki ga bodo – tako kot vsa leta doslej – vložili nazaj v podjetje za raziskave in razvoj. Tudi število zaposlenih narašča, lani jih je bilo 26, letos pa že 37, skupaj z zunanjimi sodelavci pa med 50 in 60. »Od samega začetka je bila filozofija Aciesa, da bomo igrali na dolgi rok,« pravi direktor podjetja dr. Štefan Fujs in dodaja, da želijo ostati raziskovalno podjetje, ki želi delati nove inovativne stvari ter zatem to s pomočjo drugih proizvesti in tržiti.

Poslovni model Acies Bia temelji na dveh stebrih. En steber so pogodbene raziskave za večjo farmacevtsko, agroživilsko in kemijsko industrijo, drugi steber pa so interne raziskave. Acies Bio se je pozicioniralo kot raziskovalno podjetje, ki želi razvijati rešitve oziroma tehnologije za biotehnološko proizvodnjo različnih visokovrednih molekul, zato ima tudi tako pester izbor izdelkov. »Nismo omejeni na to, da bi razvijali samo npr. nove vitamine ali antibiotike. Hočemo ostati raziskovalno podjetje in potem dolgoročno iskati partnerje, ki bodo naše rešitve tržili. S partnerji se povezujemo v različnih oblikah: joint-ventures, odcepljena podjetja (spin-off) ali skozi strateška partnerstva. Želimo biti neke vrste rožica - v sredini je Acies Bio, okrog njega pa cvetni lističi, ki predstavljajo različne novo razvite tehnologije,« poudarja Fujs.

Raziskovalci v podjetju Acies Bio. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Zelena tehnologija za proizvodnjo vitamina B12

Ena od teh tehnologij je proizvodnja vitamina B12 iz sirotke. Acies Bio je razvil zeleno tehnologijo, ki izrablja odpadni material iz mlekarske industrije. Z njo bodo proizvajali visoko vredno komponento, vitamin B12, hkrati pa reševali okoljski problem odpadnih vod. »To smo najprej uspešno demonstrirali v naših laboratorijih, potem pa še v nedavno zgrajenem pilotnem obratu v Kamniku, kjer tehnologije lahko testiramo v volumnu kar 10.000 litrov, kar je že zelo dober približek realnega industrijskega okolja, ki je naslednja stopnja v projektu. Ti tehnološki parametri so zdaj zreli za prenos v industrijo,« je pojasnil direktor Acies Bio in dodal, da so z nemškim večmilijardnim podjetjem, ki ima predstavništva v več kot 100 različnih državah po celem svetu, ustanovili joint-venture podjetje. Ravno zdaj potekajo zadnja pogajanja o določitvi lokacije in izgradnji tovarne skupaj z veliko mlekarno v Evropi.

Nov antibiotik in zdravilo za redko nevrodegenerativno bolezen

Drugi inovativen projekt v Acies Bio se je lani razvil v TM3 Therapeutics, spin-off podjetje na Nizozemskem. Acies Bio je v svojih laboratorijih razvil učinkovino, ki ima velik potencial, da postane terapija pri veliki skupini bolezni, za katere trenutno ni ne zdravil, ne terapije. Podjetje TM3 Therapeutics, ki ga je finančno podprlo nekaj največjih evropskih skladov tveganega kapitala, se ukvarja izključno s predkliničnimi in kliničnimi testiranji za to učinkovino. Cilj je, da v nekaj letih na trg lansira eno ali več novih zdravil, ki bodo temeljila na tej učinkovini. Za eno od ciljnih bolezni, redko zelo nevarno nevrodegenerativno bolezen PKAN, pri kateri se v možganih čezmerno kopiči železo, bolniki pa umrejo že v adolescenci, je Acies Bio za svojo učinkovino od evropske agencije za zdravila že dobil status zdravila »sirote« od Evropske agencije za zdravila. »Acies je naredil osnovno odkritje, ga zaščitil s patenti, potem pa nadaljnji razvoj preselil v novo podjetje, ki se ukvarja le s tem projektom. Acies seveda sodeluje pri razvoju, podjetje TM3 Therapeutics pa vodi dr. Enej Kuščer, ki je eden naših soustanoviteljev in je še vedno strateško vpleten v Acies.« je razložil Fujs.

Tretji produkt, ki so ga razvili v Acies Bio, je učinkovina, ki lahko postane nov antibiotik za zdravljenje različnih infekcij. Razvojno delo je potekalo v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani. Na Biotehniški fakulteti so odkrili gene, zadolžene za biosintezo osnovnega skeleta te spojine, Acies pa je razvil biotehnološki proces za proizvodnjo in vrsto analogov osnovne spojine. Novi antibiotik je še posebej zanimiv, ker je učinkovit proti »multirezistentnim bolnišničnim« bakterijam. Naslednja faza v razvoju je sinteza dodatnih analogov spojine in testiranja klinične učinkovitosti novih molekul. Acies Bio se s takimi raziskavami ne ukvarja, zato so se odločili za strateško partnerstvo z nemškim inštitutom Helmholtz. »Z njimi sodelujemo že par let. To partnerstvo je odličen primer povezovanja med raziskovalnimi inštitucijami in podjetji,« pravi Fujs.

Acies Bio namerava še naprej razvijati nove ideje, prebojne tehnologije, iščejo zelene proizvodne procese, ki so manj škodljivi za okolje. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Strateški partner za industrijsko biotehnologijo

Acies Bio namerava še naprej razvijati nove ideje, prebojne tehnologije, iščejo zelene proizvodne procese, ki so manj škodljivi za okolje. Na začetku letošnjega leta je v podjetje lastniško vstopilo kitajsko podjetje Desano. Poleg finančnega vložka, ki Acies Bio omogoča intenzivnejše ukvarjanje z lastnimi razvojnimi projekti, je novi partner prinesel še eno pomembno komponento – ob obsežni lastni proizvodnji se Desano ukvarja tudi s pogodbeno proizvodnjo na področju biotehnologije. »V projektih pogodbenega razvoja, ki jih izvajamo za industrijske partnerje, Acies Bio izboljšuje seve mikroorganizmov in optimira proizvodne procese,« pojasnjuje vodja poslovnega razvoja v Acies Bio, dr. Matevž Kmet. »Delamo pa tudi na zagonskih projektih, kjer Acies Bio začetno znanstveno idejo razvije do točke, kjer je biotehnološka proizvodnja tudi ekonomsko upravičena. Taki naročniki – start-up podjetja ali akademske institucije – svoje proizvodnje nimajo, Acies pa bo zdaj preko Desana lahko poskrbel tudi za to,« še doda Kmet.

Vodja poslovnega razvoja v podjetju dr. Matevž Kmet. FOTO: Rastko Milivojević

Največja moč je delati visoko znanost

Po besedah dr. Fujsa Acies vidi prihodnost svojega raziskovalnega dela v agroživilskem sektorju. Še naprej se bodo ukvarjali z razvojem in raziskavami. »Acies se ne namerava usmeriti v proizvodnjo izdelkov ali njihovo komercializacijo. Mi smo znanstveniki na področju biotehnologije in škoda bi bilo, da bi svojo energijo, čas in sredstva zapravljali za kaj drugega. Namesto da bi se učili, kako na poljih testirati nove biopesticide, mi raje delamo na tem, kako bi razvili nove procese za njihovo proizvodnjo v fermentorjih,« še pravi dr. Fujs. Dodaja, da je največja moč Acies Bio delati visoko znanost in to v pogojih, ki bodo v realnem industrijskem okolju prinašali rezultate. »Mi skrbimo, da uporabimo prave surovine in postopke, ki so prenosljivi v večjem merilu, in to dovolj poceni, da omogočajo ekonomično proizvodnjo molekul.«

»Želimo si, da bi na dolgi rok naredili čim več lastnih satelitov, ki bodo sčasoma vračali denar v Acies, da bo lahko delal še več novih raziskav. Na ta način želimo ohraniti najboljše znanje in infrastrukturo v matičnem podjetju, hkrati pa ustvariti nove oblike sodelovanja,« pravi Štefan Fujs.



Na vprašanje, kje se vidijo čez pet let, Matevž Kmet odgovarja, da pričakujejo, bo do takrat nekaj Aciesovih tehnologij, »cvetnih listov« v Aciesovi rožici, zacvetelo. »Če se bo za molekulo TM3 potrdilo, da učinkovita in varna - že če bodo prvi rezultati pravi, že če bo šla v klinično testiranje, je to orjaški uspeh in to tudi pomeni rast, kakršne z opravljanjem pogodbenega razvoja – se pravi s prvim stebrom Aciesove dejavnosti - nikoli ne bi mogli doseči,« še pravi Matevž in izpostavlja, da bo čez pet let zrelih nekaj tehnologij, na katerih trenutno delajo. V desetih letih so uspeli s tremi tehnologijami, za katere so dobili zunanjo potrditev. »Za TM3 smo tako pridobili investicijo dveh zelo velikih evropskih skladov tveganega kapitala, ki sta v našo idejo investirala več kot 7 milijonov evrov in to z zavedanjem, da je to šele skromen začetek. Trenutno se podjetje TM3 Therapeutics dogovarja o naslednji stopnji investicije, ki bo med 30 in 40 milijoni evrov.«

Najpomembnejša je zaupnost

Acies Bio dela tako s partnerji v Sloveniji kot tudi z naročniki iz držav EU, Severne Amerike, Kitajske, Indije, Izraela, … Kot pravi dr. Štefan Fujs, je v njihovem poslu zaupnost zelo pomembna, zato lahko o svojem delu razkrijejo le podatke, ki jih sami ali pa skupaj s partnerji že objavili v znanstvenih člankih in patentih.



Acies Bio je v zadnjih 10 letih sodeloval s skoraj 10 slovenskimi podjetji in s približno 25 tujimi podjetji iz vsega sveta. Med tujimi strankami, za katere je Acies Bio izvajal pogodbeni razvoj, sta tudi dve največji kemijski podjetji na svetu. Poleg tega Acies Bio sodeluje tudi s start-upi. Zavedajo se, da so bili tudi sami še nedolgo tega v njihovi vlogi, zato skušajo novim idejam, predvsem v Sloveniji, pomagati, če se le da – z nasveti, idejami, pa tudi z opremo in pomočjo pri razvoju. Po besedah direktorja Aciesa vse, kar je res vrednega, želijo patentirati – delajo patente kot Acies, so pa tudi velikokrat kot soizumitelji na patentih za druge stranke. Po njegovih besedah eno družino patentov vodijo v več kot 40 državah in to pomeni tudi veliko stroškov. Imajo pa par družin različnih patentov.

Novi poslovni trendi

»Ne le v poslovnem svetu, tudi v znanosti se pojavljajo novi trendi, in Acies Bio jim mora slediti in se jim prilagajati,« pove direktor dr. Fujs. »Poleg vseh najnovejših znanstvenih postopkov, npr. od genskega inžineringa, izboljšave industrijskih sevov, do vodenja fermentacijskih postopkov, do novih kemijskih postopkov, pa so avtomatizacija, robotizacija in uporaba informacijskih tehnologij novi splošni gospodarski in razvojni trend, ki močno vplivajo tudi na biotehnologijo. Pri obsežnih rutinskih opravilih v laboratorijih skušajo znanstvenike nadomestiti z avtomatizacijo,« pravi dr. Fujs in dodaja, da v Acies Bio temu trendu seveda sledijo, a ne slepo. »Roboti lahko v laboratoriju naredijo le to, kar jih mi naučimo. Še vedno mora nekdo razmišljati in imeti nove ideje in to so lahko le naši znanstveniki.«



Acies Bio v svoje raziskovalno delo uvaja tudi napredne informacijske tehnologije. Raziskujejo, kako bi lahko v razvojnih postopkih uporabili strojno učenje in umetno inteligenco. »Na srečo je v našem okolju veliko znanstvenikov in podjetij, ki imajo s temi tehnologijami veliko izkušenj. Z njimi aktivno sodelujemo in preverjamo možne pristope,« pojasni dr. Kmet. »Naše raziskave so šele v začetni fazi. Preučujemo, kaj bi lahko pridobili, nočemo pa tega delati samo zato, ker je modno,« še doda. »V biotehnologiji delamo z živimi organizmi. Parametrov, ki jih lahko spremljamo, je ogromno, negotovosti pa tudi. Ne pričakujemo, da bo par robotov in računalnikov v nekaj tednih naredilo to, za kar skupina raziskovalcev porabi nekaj let,« je realističen dr. Fujs. »A če želimo ostati konkurenčni in na dolgi rok povečati svoje kapacitete in skrajšati čas razvoja, bodo k temu zanesljivo nekaj morale prispevati tudi nove tehnologije.«