Embalaža naj bo biorazgradljiva, steklena ali aluminijasta

Vsak direktor, ki da kaj nase, bo v pogovoru poudaril pomen trajnostne naravnanosti, ki da jo je »njegovo« podjetje vtkalo v dolgoročno strategijo. Nekatera podjetja to strategijo udejanjajo bolj, druga manj dosledno in ambiciozno. A kar zmorejo veliki, je velikokrat težko dosegljivo za mala in mikropodjetja, za podjetnike, ki se šele uveljavljajo, ki so bolj občutljivi na stroške in se težko merijo z uveljavljenimi blagovnimi znamkami. Si lahko poleg razvoja osnovnega (bio) produkta privoščijo še podrejeni projekt razvoja trajnostne embalaže? Projekt Štartaj Slovenija je dokaz, da lahko.

Skrb za okolje si je kot prednostno nalogo zastavil tudi Spar Slovenija. Z ekološko zavezo (Razmišljaj EKOlogično) zmanjšuje količino plastične embalaže, spodbuja uporabo biorazgradljivih materialov in večkratno uporabo embalaže. To odgovornost vnaša tudi med zaposlene, kupce in dobavitelje.

Mladi podjetniki projekta Štartaj Slovenija, ki ga Spar vodi v partnerstvu s Formitasom in Pro Plusom, so skočili v podjetniške vode z zavedanjem, da bodo uspešnejši, če bodo drugačni od konkurence prav na tem zelo zahtevnem tekmovališču. Če bodo nagovarjali zahtevne kupce s kakovostnimi, naravnimi, domačimi, zdravimi in v vseh pogledih ekološkimi izdelki.

Primeri dobre prakse

Na hitro smo preleteli ponudbo izdelkov iz vseh dosedanjih sezon projekta Štartaj Slovenija in našli presenetljivo veliko skupnih značilnosti. Pri živilih, kozmetiki, izdelkih za osebno nego, za dom in gospodinjstvo ter za male živali so podjetniki večinoma uporabili naravne, domače surovine, izognili so se konzervansom, aromam in barvilom, dodanemu sladkorju (ali uporabili minimalno količino nadomestka). Posebej je ta trend izrazit letos, v petem letu projekta.



Nekaj primerov izdelkov, ki so na policah v Sparih: bio lešnikov namaz 20 Chocolate vsebuje manj sladkorja in ima certifikat pravične trgovine. Žitni obroki Mul'c instant so iz naravnih, biocertificiranih sestavin. Tudi Uroš in Valentina sta za sadne namaze Mr. & Ms. Jam pridobila certifikat bio. Magnezijeva krema Magea ni testirana na živalih. Naravno organsko gnojilo Vermipur nadomešča umetna gnojila ter napeljuje potrošnike k trajnostnemu vrtnarstvu. Medenkine voščenke izdelujejo iz čebeljega voska, ki pri izdelavi Medenke ostaja neuporabljena surovina. Njihova proizvodnja ne obremenjuje okolja, na voljo pa so v reciklirani kartonski embalaži.

Za največji učinek niso dovolj samo prave sestavine in način izdelave, ampak tudi do okolja prijazna razgradljiva ali reciklabilna embalaža v maniri »manj je več« in s težnjo k nič odpadkov. Tako sta denimo Tina in Grega Teršek (Drobtinka) svoj novi izdelek, bio kašo iz zemeljskih mandljev, predstavila v popolnoma novi embalaži, ki jo je mogoče v celoti biološko kompostirati. Vrečke so narejene iz obnovljivih surovin – lesa ter koruznega in krompirjevega škroba. Na domačem kompostu razpadejo v osmih mesecih, v pospešenem postopku biološkega kompostiranja pa v samo 66 dneh. V novih vrečkah bodo kmalu na voljo tudi vsi drugi Drobtinkini izdelki. Vsi se lahko pohvalijo z ekološkim certifikatom.

V vzponu ponovno polnjenje

Podjetnica Nina Slapšak, ki je navdušila kupce z naravnim pralnim praškom v peni Odori v drugi sezoni projekta, je kasneje razširila svojo ponudbo naravnih izdelkov za dom. Vsi izdelki v njeni liniji vsebujejo certifikata bio in vegan. S tem podjetje zagotavlja, da ima izdelek sledljive surovine, ki so prijazne do okolja, niso živalskega izvora in niso testirane na živalih.



Njena vizija je bila tudi razvoj trajnostne embalaže. »Trajnost je pomembna, saj se zavedamo, da bomo lahko le tako ohranili naravo za prihodnje generacije,« je povedala. »Pri naših izdelkih se tega držimo na vseh področjih – pri uporabi sestavin, iz katerih izdelujemo produkte, prav tako pri izbiri embalaže.«

Tako zdaj za večino izdelkov uporablja aluminijasto embalažo, saj je to material, ki ga je mogoče reciklirati v nedogled. Pri čistilu, za katero aluminijasta embalaža ni bila primerna, je izbrala naslednjo najboljšo možnost, embalažo iz reciklirane plastike HDPE.

Ker na trgu še ni velike izbire ekološke embalaže, je nabava velik izziv. Nina Slapšak je povedala, da je treba veliko znanja in raziskovanja, da najdemo najboljšo rešitev. Vsekakor je cena tovrstne embalaže nekajkrat višja od običajne plastike. Zato je podjetnica skupaj s Sparom v okviru njegovega projekta EKOlogično izbrala avtomate za ponovno polnjenje. »Hoteli smo narediti dodaten korak k trajnostni uporabi – kaj je boljšega od ponovne uporabe embalaže, pri čemer se izognemo dodatnim odpadkom, kupcu pa omogočimo prihranek, saj ne plačuje za embalažo, pakiranje in etikete. Investicija je dolgoročna naložba. Verjamemo vanjo in jo bomo v prihodnje širili.«

Za zdaj ima Odori takšne avtomate v dveh trgovinah Interspar v Ljubljani in eni v Mariboru, od 42 izdelkov te znamke jih je kar deset mogoče ponovno polniti. Kupci lahko tako v trgovino Interspar prinesejo svojo embalažo ali si tam izberejo prazno plačljivo embalažo ter jo s pomočjo avtomata napolnijo sami. Potrošniki so novost sprejeli z navdušenjem.

Ko so male serije lahko prednost

»Delati dobro, kot to zna narava«, je bil moto podjetniškega para Rainer. Vanja in Jure sta z unikatno tehnologijo ustvarila izdelke za nego las in kože, ki so bogati z naravnimi sestavinami, varni, učinkoviti in na voljo v estetski trajnostni embalaži. Vanja je pojasnila, zakaj. »Zemljo vsako leto zasujemo z milijardami ton odpadkov, katerih velik del, predvsem v gospodinjstvih, predstavlja plastika. Deponije za odlaganje plastike so polne in tudi pri nas se soočamo s čedalje večjim okoljskim problemom.«

V odgovornem iskanju rešitev sta podjetnika poiskala alternativo obstoječi embalaži. Posegla sta po steklu in aluminiju, ki sta v celoti povratna materiala. Iskala sta izdelke, ki so že bili na trgu. Ponudnikov steklene embalaže je v Sloveniji dovolj. Želela sta si, da bi vso dobila v Steklarni Hrastnik ali da bi vključila čim več slovenskih dobaviteljev. Ker pa so njune serije premajhne za zmogljivosti steklarjev, ni šlo vse po načrtih. Tako stekleno embalažo nabavljata v največjem distribucijskem centru v EU, ki ponuja stekleno embalažo evropskih proizvajalcev, tudi hrastniške steklarne.



Več težav imata Rainerjeva z aluminijastimi stekleničkami. Izdelujejo jih v Italiji. Proizvodne zmogljivosti so majhne, cena pa precej zasoljena, tako da se o dobavah tako rekoč vsak dan posebej pogajajo. V tem pogledu je dejstvo, da so tudi izdelki 4kidsandus maloserijski, pravzaprav prednost.

Podjetnika sta tudi proizvodni proces uredila tako, da je prijazen do okolja; večina izdelkov je narejena po hladnem postopku, kar pomeni precejšen prihranek pri električni in toplotni energiji. Njuni novi izdelki imajo certifikat aromacert, ki označuje najvišjo kakovost izdelave.

Prazno za polno

Na naravno kozmetiko prisega tudi Tina Štrubelj (Nelipot). Povsem naravne so bile že dezodorantne kreme, s katerimi je zmagala v prvi sezoni Štartaj Slovenija. Njena nova izdelka, stoodstotno hladno stiskano mandljevo olje in dojenčkova prva krema za obraz in telo, imata certifikat ecogea za ekološko kozmetiko. Vsi trije izdelki iz blagovne znamke Nelipot so v stekleni in aluminijasti embalaži s škrobnimi nalepkami iz recikliranih materialov.



Je pa Tina Štrubelj pred časom zbudila zanimanje z dezodorantom v stiku, pravzaprav z njegovo embalažo. Zanjo je uporabila posebno bioplastiko (PLA, plastika iz mlečne kisline) na rastlinski osnovi (lahko iz sladkornega trsa ali koruze ter naravnih olj), ki je v celoti biorazgradljiva, saj razpade na vodo in ogljikov dioksid. To je bila najboljša izbira tudi zato, ker je napovedala, da bo omogočila ponovno polnjenje (možnost nakupa vložka). S tem si prizadeva doseči dva cilja: varovanje narave z nižanjem ogljičnega odtisa ter zmanjšanje odpadne embalaže. Dotlej kupcem ponuja zamenjavo. Deset praznih stikov zamenja za novega polnega.

Svetuje tudi, kako odlagati prazne stike iz PLA: v mešane odpadke. Ker je narejen iz materiala na rastlinski osnovi, namreč ne spada med plastične odpadke, saj bi se vse njegove prednosti izgubile ob uničevanju skupaj s plastiko. Ker zbiranje biorazgradljivih odpadkov na splošno pri nas še ni urejeno (ločeno), Tina razmišlja o vzpostavitvi lastnega sistema ločenega zbiranja stikov na prodajnih mestih.