S posebnim skladom do izdelkov prihodnosti

Podjetje Tehnos iz Žalca, ki se lahko danes pohvali z več patenti, sodobno opremo in stroji lastne blagovne znamke, zaradi večje varnosti obvladuje zelo širok proizvodni program. To jim zagotavlja večjo proizvodno stabilnost v različnih panogah: v proizvodnji kmetijske mehanizacije, industriji bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov, avtomobilski, letalski in karavaning industriji ter pri trgovanju z žiti. Svoje izdelke izvažajo v 39 držav, poleg Evrope še v Japonsko, Kanado in Avstralijo. »Patenti pa so tisti, ki dajejo razvoju svoj pečat,« pravi direktor podjetja Anton Kisovar in doda, da poznajo konkurenco, vendar je ne posnemajo, saj hočejo iti s svojim znanjem naprej. Kot zelo pomembno pa poudarja, da se je s kupci treba družiti, pogovarjati in jim stati ob strani.



Družinsko, pretežno izvozno podjetje Tehnos, ki se ukvarja s konstrukcijo naprav in orodij, izdelavo kmetijske mehanizacije ter brizganjem plastike in gume pa tudi s trgovanjem z žiti, je imelo lani 16,7 milijona evrov prihodkov in skoraj 682.000 evrov dobička. Imajo 126 zaposlenih, dodana vrednost na zaposlenega pa znaša 63.171 evrov. Podjetje je nastalo iz obrtne dejavnosti izdelave orodij za steklo, plastiko in gumo, zaradi širitve evropskega trga pa so leta 1994 kupili družbo Hmezad Strojna. S pridobitvijo novih proizvodnih prostorov so razširili program še na področje strojegradnje in kmetijske mehanizacije, razvoj strojev za kmetijstvo pa dopolnili z izdelavo delov za avtomobilsko in letalsko industrijo.
 

Tehnološka posodobitev

»Leta 2018 smo investirali več kot sedem milijonov evrov in leta 2019 selili del proizvodnje v dodatne 5500 kvadratnih metrov velike prostore. Zagon sodobne tehnološke opreme nam je vzel veliko časa. S tem so se naši čakalni roki podaljšali, kar je povzročilo malo manjšo prodajo od načrtovane; kljub temu pa smo lani na izvoznih trgih zrasli za 6,3 odstotka.« V teh kriznih časih jim je uspelo dobiti velikega norveškega kupca, s katerim so se sicer spoznali konec lanskega leta, in so zanj že izvedli prve dobave. Načrti so, kot pravi direktor Tehnosa, dokončati tehnološko posodobitev podjetja, preurediti lakirnico in peskalnico ter postaviti novo sodobnejšo montažo. To je organizacijski in finančni zalogaj, vreden okoli dva milijona evrov, začel pa se bo konec januarja 2021. S to naložbo bo končano štiriletno obračanje proizvodnih linij in strojev, kar jim bo omogočilo lažje in varnejše delo.

Poleg tega so lani začeli digitalizacijo splošne režije, lotili so se tudi prenove programa spremljanja proizvodnje skozi sistem start/stop. Zelo veliko delajo za boljšo organizacijo. Več časa namenjajo izobraževanju, saj trenutno ni potrebnih toliko potovanj. »Kar od 150 do 168 dni na leto sem v tujini, lani sem bil 160 dni, letos le 31 v dveh mesecih,« ponazori Anton Kisovar in doda, da je njihov dom Evropa, saj je Slovenija premajhna za takšno prodajo. V njihovi panogi so namreč sejmi kmetijske mehanizacije (ki so manj kontaktni) še vedno zelo pomembni, udeležujejo pa se tudi t. i. hišnih (vikend) sejmov pri trgovcih. »Prodajni cilji za leto 2021 ne bodo vsi novi, saj vseh letošnjih ne bomo mogli uresničiti zaradi trenutnega krča mobilnosti. Eden od načrtov je tudi širitev prodajne mreže v Skandinaviji.«
 

Neprecenljiva vrednost dobre blagovne znamke

Na poti krepitve lastne blagovne znamke so se najbolje umestili v Avstriji, ki jih je prepoznala kot dobrega dobavitelja, dala pa jim je tudi ogromno samozavesti na njihovi poslovni poti in potrditev, da je tudi slovenski proizvod lahko med najkakovostnejšimi. »Naše vodilo je vgrajena dobra tehnika, kakovostno izdelana, po normalni ceni,« pravi Anton Kisovar. Podjetje ima 85 odstotkov neposrednega izvoza, sedem odstotkov posrednega in osem odstotkov domačega trga. Pazijo pa, da se povsod umestijo v višjo raven srednjega cenovnega razreda, kar jim omogoča normalne plače ter naložbe in razvoj.

V Sloveniji je poleg njih še eden večjih proizvajalcev mulčerjev, Ino Brežice, s katerim zgledno sodelujejo in si z njim delijo okoli 70 odstotkov slovenskega trga. »Preostalih 30 odstotkov pokrivajo drugi evropski proizvajalci in cenejši azijski tekmeci. Pozicioniranje po svetu je zelo različno, največji tržni delež, več kot 50 odstotkov, imamo v Avstriji,« je pojasnil Anton Kisovar. V njegovi poslovni karieri je bila in je še vedno najtežja naloga postavitev in utrditev blagovne znamke Tehnos. »Zato sem prepričan, da je vrednost dobre blagovne znamke neprecenljiva.«

Med krizo potrojili komunikacijo s kupci

»Vsaka kriza zahteva drugačen pristop. Spremlja jo negotovost, saj natančnejše načrtovanje ni možno, delovati je treba brez zalog, za isti finančni učinek je treba vložiti veliko več energije … Kriza zaradi koronavirusa nas je streznila. Videli smo, da lahko postanemo nemočni in nas lahko ustavi, po drugi strani pa nas je še bolj povezala, da smo še bolj strnili vrste in uvedli prave ukrepe,« pojasnjuje Kisovar. Po njegovih besedah je bilo najtežje, ko so se odločali, ali zaradi zagotavljanja zdravja zaposlenih sploh delati ali ne.

Na začetku marca so bili odpovedani vsi splošni in hišni sejmi, ki so nujno potrebni za prodajo, pa tudi naročila so padla za 22 odstotkov glede na lani, vendar »smo vedeli, da kupcev ne moremo pustiti na cedilu in jih moramo oskrbovati«, zato so neprekinjeno delali, komunikacijo s kupci potrojili in se jim prilagajali vsakemu posebej glede na razmere. Tako so imeli že konec aprila le še 11-odstotni izpad naročil, zdaj pa so že presegli načrt. Knjiga naročil je polna, z zadovoljstvom pove Anton Kisovar in poudari, da je to odraz tega, ker kupcev niso pustili na cedilu takrat, ko so jih potrebovali.

»Z dobro prodajno delovno skupino smo nadaljevali prodajne aktivnosti in danes imamo že normalno prodajo. Seveda takšnih rezultatov v tej krizi ne bi dosegli, če ne bi bili pravi tim in ne bi imeli s kupci urejenih odnosov,« poudarja Anton Kisovar. Dejstvo pa je, da se v letalski panogi, kjer so bila naročila odpovedana, še zdaj nič ne dogaja. V delu avtomobilske panoge se naročila prebujajo, v beli tehniki počasi rastejo na prejšnjo raven, v industriji karavaninga pa so že običajna, še pojasni direktor podjetja Tehnos in še pove, da še naprej največ energije vlagajo v prodajo lastnega programa kmetijske mehanizacije, ki obsega okoli 60 odstotkov prodaje.

Žita izvažali v največji krizi

»Preudarno smo delali in komunicirali in danes imamo celo majhno rast prodaje. Seveda nas to ne uspava, temveč daje potrditev našim dejavnostim in energijo za naprej. Nič še ne bo običajno v prihodnjih mesecih, si povemo vsako jutro!«
Sicer pa so z žiti – trgovanje z njimi vodi sin Urban –, pri katerih je njihov največji kupec Italija, največ prometa naredili v najtežjih časih, v največji krizi zaradi epidemije. »To se nam zdaj obrestuje, ker bomo v Italiji povečali prodajo za okoli 15 odstotkov, saj smo jim tudi takrat stali ob strani.«
 

Novi sklad za izdelke prihodnosti

Podjetje največ sodeluje s tehnološkimi centri, na posameznih segmentih pa tudi z oddelki na fakultetah, velikokrat tudi kot partnerji pri različnih evropskih projektih. Kot pravi direktor Tehnosa, Slovenija potrebuje dobre akademske institucije, ki jim je treba povečati priokus industrijske uporabe in jih mora v 70 odstotkih financirati država. Potrebujemo pa tudi operativne institucije, vezane na projekte, ki bi se vsaj v 50 odstotkih financirale same s svojim sodelovanjem z industrijo. »Prepričan sem, da brez pravih in dobrih izobraževalnih sistemov Slovenija ne bo kljubovala svetovnim trgom.«

Tehnos ima močan razvojni oddelek, v razvoj in raziskave na leto vlagajo od sedem do 11 odstotkov prihodkov. Za leto 2021 pa ustanavljajo nov sklad, za katerega bodo namenili del sredstev za prihodnje desetletno obdobje. »Del sredstev, od 1,5 do dva odstotka prihodkov, bomo namenjali za novi sklad, ker si to lahko trenutno privoščimo, da bomo razvijali izdelke prihodnosti. Izplen realizacije naj bi bil od 10- do 20-odstoten. Toda če ničesar ne poskusiš, se ne bo nič zgodilo; če pa poskusiš, se bo mogoče kaj zgodilo letos, prihodnje leto ali pa čez tri, pet ali deset let.«

»V svoji panogi smo zelo široki – začeli smo z orodjarstvom, potem s predelavo gume in plastike, zatem smo kupili podjetje v stečaju in s tem pridobili še kovino in strojegradnjo. Zadnji panogi sta potrebovali tudi orodjarstvo, da smo si lahko izdelali vse potrebno orodje. Pred štirimi leti smo od podjetja v stečaju kupili sosednje silose in tako prevzeli še panogo trgovanja z žiti, ki se ujema z delom trga kmetijske mehanizacije. To je bil še večji izziv, saj je to borzna zadeva,« je opisal delovanje direktor.

Hitri in prilagodljivi

»Pogum, znanje, sposobnost, inovativnost, delavnost in iznajdljivost nam omogočajo, da smo hitri in prilagodljivi. Živimo pot, ki nas vodi k zagotavljanju trajnostnega razvoja s sodobnimi rešitvami v tehniki, kakovosti in poprodajnih aktivnostih, da vedno znova izpolnjujemo pričakovanja partnerjev na svetovnih trgih.« Anton Kisovar je prepričan, da bodo v prihodnjih letih še boljši, saj imajo dobre sodelavce in je podjetje na visoki tehnološki ravni. Osebno sta z ženo v fazi prenosa podjetja na sina Urbana, kar bo trajalo nekaj let, saj je to zelo zahteven proces.

Trga se ne bojimo, pa čeprav je neizprosen, saj zmeraj zahteva veliko dela, potovanj in odrekanj. »Bolj se bojim, da nam državno podporno okolje ne bo pariralo.« Na svetovnem trgu se bojuješ z vso Evropo pa tudi z Azijci, ki bodo enkrat lahko boljši, in do takrat moramo biti cenovno pripravljeni. »Če bo razlika v ceni od deset do 15 odstotkov, bomo izdelek prodali mi; če bodo njihovi proizvodi cenejši za 40 do 50 odstotkov, pa jih mi ne bomo mogli prodati, zato gremo v čim višjo stopnjo avtomatizacije.«

V poslu moraš »goreti«

»V poslu moraš goreti, če ne goriš, ne boš naredil nič,« še poudarja Anton Kisovar. Hkrati ponazori, da je minilo že 20 let od zapisa v strategijo, da je nujno treba povečati lastni program in postaviti močnejši razvoj za dosego večje dodane vrednosti. Zato je prepričan, da bodo v lastnem programu lahko še leta 2030 prodajali novo linijo, ki je bila z vnesenimi posodobitvami dana na trg letos. Še naprej nameravajo z manjšim delom proizvodnje ostati na kooperacijskem programu, saj jim sodelovanje z velikimi sistemi daje dobro sinergijo.

»Zavedamo se, da je treba začeti pripravljati programe prihodnosti, da bodo šli lahko v izvedbo po letu 2030. Načrtno začenjamo v ta del razporejati tudi finančna sredstva.« Podjetništvo je način življenja, ki ga moraš sprejeti, še pove Anton Kisovar in pri tem omeni svoje vodilo: »Dan je lep, če je v njem lepih vsaj pet minut.« In tega se drži, še dodaja sogovornik.