Drugi steber plus za zaposlenega in delodajalca

Znano je, da se Slovenci uvrščamo med najbolj varčne narode v EU, prav tako pa tudi, da s prihranki ne ravnamo najbolj racionalno. Še vedno jih največji del hranimo v bančnih vlogah in na osebnih računih.

Po nekaterih podatkih naj bi sicer varčevala dobra polovica odraslega prebivalstva, polovica med njimi za varnost v prihodnosti. Torej tudi za dodatek k pokojnini, o čemer pogosteje razmišljamo, ko se približujemo upokojitvi. Delež posameznikov (podatki so za države z evrom), ki varčujejo za to, doseže vrh v generaciji 55–64 let, in sicer jih je malo več kot polovica, najbolj pa naraste v starostni skupini 35–44 let, ko se poveča iz 30 na 45 odstotkov posameznikov, ki namenjajo del prihodkov za varčevanje za starost.

V Sloveniji država za ta namen z davčnimi olajšavami spodbuja varčevanje v t. i. drugem pokojninskem stebru kot prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ). Sredstva v obdobju, ko smo zaposleni, lahko vplačujejo posamezniki sami. V kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje pa se lahko vključijo prek delodajalca – v tem primeru lahko sredstva v njihove pokojninske načrte prispeva tako delodajalec kot tudi zaposleni sam, kot odtegljaj od plače.

Ugodnost tudi privabi kadre

»Varčevanje za pokojninsko rento prek delodajalca v okviru kolektivnega PDPZ je za posameznika najugodnejša oblika dolgoročnega pokojninskega varčevanja. Na svoj pokojninski račun namreč prejme celoten znesek premije, ki mu jo nameni delodajalec, saj ni obremenjena z davki in prispevki,« med drugim pojasnjuje Dino Šterpin iz Triglava, pokojninske družbe, in pove primerjavo: če bi se delodajalec odločil, da za 50 evrov poveča strošek za zaposlenega, ki prejema mesečno bruto plačo 2200 evrov, in bi mu ta znesek namenil za povečanje plače, bi delavec na račun prejemal nekaj manj kot 25 evrov višjo plačo. Če pa bi mu ta znesek vplačal na osebni pokojninski račun, bi zaposleni poleg plače prejel še celotnih 50 evrov.

»Zaposleni se vedno bolj zavedajo ugodnosti, ki jim jih poleg plače v okviru zaposlitve ponuja delodajalec in tisti, ki financirajo premijo dodatnega pokojninskega zavarovanja, so bolj zaželeni med iskalci zaposlitve,« ugotavljajo v Triglav, pokojninski družbi, eni od ponudnic pokojninskih skladov v Sloveniji, ki omogočajo vključitev v PDPZ, delodajalcu pa ta vplačila znižujejo osnovo za plačilo davka od dohodka iz dejavnosti.

Če bi delodajalec avgusta 2000 vključil 25 let starega zaposlenega v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje pri Triglav PDPZ in bi mu do septembra 2023 mesečno vplačeval po 30 evrov, sredstva pa bi bila sprva naložena v pokojninskem skladu z zajamčenim donosom, od leta 2016 pa v skladu z novimi zakonskimi pravili politike življenjskega cikla v delniškem skladu, bi privarčeval več kot 20.900 evrov.

»Če bi bila oseba ob vključitvi leta 2000 stara 40 let, bi se na računu zbralo približno 12.500 evrov. Razlog za občutno razliko v prihranjenem znesku je v pravilih politike življenjskega cikla, ki določa, da morajo biti posameznikova zbrana sredstva s približevanjem upokojitveni starosti naložena v skladu z manj tvegano naložbeno politiko. Večji del časa bi bila zato njegova sredstva naložena v Triglavovem pokojninskem skladu z najvarnejšo naložbeno politiko, nekaj let pa v skladu z zmerno naložbeno politiko, ki pa sta v tem obdobju ustvarila manjši donos od najbolj tveganega. Za ta znesek bi mu pripadala mesečna pokojninska renta z desetletnim zajamčenim obdobjem izplačevanja v višini nekaj več kot 36 evrov.«

Osebni izračun s spletnim kalkulatorjem

Izračuni pokažejo pomen tega, da varčevanje začnemo čim prej, ko se zaposlimo, smiselno pa je, če finančni položaj to dopušča, da zaposleni tudi sami namenjamo nekaj sredstev v PDPZ, svetujejo v Triglavu, pokojninski družbi. Poleg tega da bo prihranek ob upokojitvi višji, se naša vplačila upoštevajo pri obračunu dohodnine v tekočem letu. Davčno olajšavo je mogoče uveljavljati največ do skupnega zneska vplačila (delodajalčevega in zaposlenčevega), ki predstavlja 5,844 odstotka posameznikove letne bruto plače, pri čemer posameznik lahko uveljavlja samo lastna vplačila.

»Če ima posameznik mesečno bruto plačo 2000 evrov in mu delodajalec v PDPZ na mesec prispeva po 50 evrov (torej 600 evrov na letni ravni), pomeni, da sam lahko uveljavlja znižanje davčne osnove z vplačili v PDPZ v skupnem znesku 802 evra. S tem lahko pri dohodnini prihrani 209 evrov. Višja ko je bruto plača, večja je davčna ugodnost, ki jo prinaša progresivna dohodninska lestvica. Pri mesečni plači 10.000 evrov bruto in ob enakem prispevku delodajalca zaposleni lahko s skupnim vplačilom 2303 evre pri dohodnini prihrani 1151 evrov,« pojasnjuje sogovornik.

Kot še dodaja, je zdaj, ko se koledarsko leto bliža koncu, smiselno preveriti, kaj pokažejo izračuni, in razmisliti o morebitnih vplačilih. Tisti, ki v PDPZ vplačujejo že med letom, lahko preverijo, kolikšen znesek jim morda še manjka, da bi lahko izkoristili polno davčno olajšavo in vplačajo razliko, posamezniki, ki so jim mesečno premijo vplačevali samo delodajalci, bodo morda zdaj pretehtali možnost lastnega prispevka.

»Za to možnost se ob koncu leta odloča čedalje več ljudi. Tudi zato smo v Triglavu, pokojninski družbi, oblikovali spletno stran www.znizaj-dohodnino.si, kjer lahko vsakdo, ne glede na to, pri katerem ponudniku ima sklenjen PDPZ, enostavno izračuna, kolikšno je najvišje možno skupno vplačilo, za katero je še mogoče uveljavljati znižanje dohodnine glede na višino bruto plače, in tudi kolikšen prihranek pri dohodnini lahko ustvari glede na poljubni znesek vplačila,« je dejal Šterpin.