Neomejen dostop | že od 9,99€
Plačevanje z gotovino se tudi v Sloveniji vse bolj umika digitalnemu denarju. Skoraj 40 odstotkov ljudi uporablja brezstično plačilno kartico najmanj tri dni v tednu, več kot petina pa vsak dan, z mobilnim telefonom in drugimi pametnimi napravami plačuje že približno 60 odstotkov odraslih. K temu pripomore tudi razvoj digitalnega plačevanja v mobilnosti.
Potniki na mestnih in medkrajevnih linijah Ljubljanskega potniškega prometa lahko od novembra lani vožnje plačujejo tudi s plačilnimi karticami. Februarja letos pa so v Kranju, ki je prav tako kot Ljubljana vključen v evropsko pobudo Misija 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030, predstavili mestno kartico CeKR. Za uporabnike najrazličnejših javnih in drugih storitev v tretjem največjem slovenskem mestu je kartica identifikacijski dokument in hkrati plačilno sredstvo.
Funkcionalnosti CeKRa ves čas širijo. Občani si bodo v prihodnjih mesecih z njo lahko začeli izposojati knjige v kranjski Mestni knjižnici ali se identificirati pri oddaji kosovnih odpadkov v zbirnem centru ali plačevali vožnje v javnem mestnem prometu, na kartico bo mogoče naložiti abonmajsko vstopnico za Prešernovo gledališče in vstopnice za uporabo bazena.
V županovem kabinetu pravijo, da razvijajo bonitetni sistem, ki bo imetnike kartice poleg ugodnosti pri uporabi mestnih in drugih storitev tudi nagrajeval ter jih motiviral za vsakodnevna trajnostna dejanja. CeKR bo omogočil zaračunavanje vozovnic in parkirnine po načelu tako imenovane poštene cene, ko se uporabniku obračuna najugodnejša cena ter dostop do ugodnejših paketnih in povezanih storitev. Predvidoma do začetka poletja bo kartica integrirana v aplikacijo Pametni Kranj, kar bo omogočilo še dodatni način polnjenja.
»Zavedamo se, da je trajnostna mobilnost eno pomembnejših področij, ki jim moramo nameniti pozornost v procesu zelenega prehoda. Če želimo, da bo več ljudi uporabljajo javni potniški promet, mora postati dostopen, zanesljiv in predvsem do uporabnika prijazen,« so prepričani v NLB, kjer so bili vodilni partner kranjske občine pri vzpostavitvi kartice CeKR. Banka je sodelovala tudi pri uvedbi možnosti kartičnih plačil na avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa. Podobne sodobne rešitve želijo ponuditi tudi v drugih mestih v Sloveniji in širši regiji. »Zavedamo se sistemske vloge, ki jo imamo v Sloveniji in regiji. Naš strateški cilj je ponujati inovativne rešitve, ki izboljšujejo in lajšajo življenje ljudi ter tako soustvarjajo prihodnost,« pravijo.
Hkrati s sodelovanjem v tovrstnih projektih uresničujejo svoje trajnostne zaveze. »NLB trajnostno poslovanje je eden izmed strateških stebrov, okoli katerega gradimo prihodnost banke. Smo prvi slovenski podpisniki globalnih načel za odgovorno bančništvo, kar je za nas eden od pomembnih korakov na poti do trajnostnega razvoja. Načela namreč določajo našo vlogo in odgovornost pri oblikovanju trajnostne prihodnosti, hkrati pa pomagajo pri usklajevanju naših ciljev s cilji OZN za trajnostni razvoj in pariškim podnebnim sporazumom,« naštevajo v NLB. Banka se je sicer pridružila tudi Zavezništvu za podnebno nevtralno bančništvo Združenih narodov, cilj katerega je uskladitev kreditnih in naložbenih portfeljev z ničelno stopnjo neto emisij najpozneje do leta 2050.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji