Podjetjem pokažemo, kaj lahko dosežejo s tehnologijo

Pogled na tehnološko in podatkovno gnano prihodnost poslovanja nam je v pogovoru zaupal direktor za področje vertikalnih rešitev v podjetju A1 Digital Francis Cepero.
 

Telekomunikacijski operaterji pospešeno širijo področja svojega delovanja. Že dolgo ne omogočajo zgolj prenosa zvoka in podatkov, temveč vstopajo v nove industrije in panoge, ukvarjajo se s pamet­nimi mesti in pametnimi domovi. Kaj počne A1 Digital?

Telekomunikacijski velikan A1 se je leta 2017 odločil, da ustanovi novo podjetje, ki bo še vedno del skupine, a bo delovalo povsem samostojno na področjih računalništva v oblaku, interneta stvari, umetne inteligence in kibernetske varnosti. To so štirje stebri družbe A1 Digital, katere strategija je usmerjena na uresničevanje potenciala strank z digitalizacijo njihovega poslovanja. Digitalizacija danes skrbi, da podjetja ostanejo ne le relevantna na trgu, temveč da dosegajo boljše rezultate. Zaposlujemo 180 ljudi, ki so v zadnjih letih izpeljali več kot 700 projektov digitalne preobrazbe. Osredotočeni smo na srednje velika podjetja, takšna, ki imajo od 50 milijonov do nekaj milijard evrov letnih prihodkov. Takšna podjetja imajo tudi veliko podatkov, iz katerih jim pomagamo izluščiti kar največ dodane in uporabne vrednosti.


 

Kako pa ste A1 Digital pripeljali v ta položaj, verjetno ste morali prej poskrbeti tudi za lastno digitalno preobrazbo?

Res je, najprej smo morali digitalizirati lastno poslovanje. Tako rekoč ni področja, ki ga ne bi najprej pri sebi korenito spremenili, šele nato so prišle na vrsto stranke. Velik poudarek dajemo zaposlenim, iščemo talente, smo eden najbolj zaželenih zaposlovalcev v državi. Posel se očitno spreminja, spremin­jajo se stranke, projekti, prodaja, razvoj, svetovanje, poprodajne storitve, vse je drugače, kot je bilo v preteklosti. Naša pre­obrazba se ne bo nikoli končala, stalno razvijamo sebe in svojo ponudbo. Hitrost in intenzivnost naše preobrazbe je prepoznalo tudi analitsko podjetje Gartner, ki nas je uvrstilo v t. i. magični kvadrant ponudnikov storitev povezljivosti, torej med svetovno elito. To veliko pove.

Kakšen je vaš recept za uspeh?

Zagovarjamo pristop, po katerem najprej temeljito prisluhneš stranki, razumeš njen izziv ali bolečino in to potem odpraviš. V nasprotju s številnimi drugimi podjetji ne vsiljujemo tehnologije. Prav tako nimamo pristopa, da je ena rešitev primerna za vse, kar se pogosto dogaja v svetu telekomunikacij, temveč se maksimalno prilagodimo posamezni stranki in njenemu okolju. Uporabimo tehnologije in rešitve, ki so najbolj smiselne, prilagajamo poslovne procese in poslovne modele.
Prav tako smo kot eno prvih podjetij v svetu uvedli upravljanje uspeha strank. Ne čakamo, da stranka pride k nam s težavo, temveč s storitvami, ki nadzirajo za poslovanje ključne tehnologije in podatke, poskrbimo za takojšnjo odpravo napak in tudi preventivno delovanje – tako stranka pogosto niti ne zazna, da je bilo kje kaj narobe.

Številne sodobne storitve temeljijo na odlični povezljivosti, saj je ta nujna za zagotavljanje dobre uporabniške izkušnje. Medtem ko so na področju povezljivosti mobilna omrežja 4G prinesla velik preskok, pa omrežja 5G obljubljajo povsem novo dimenzijo. Kje bomo najbolj občutili spremembe ob uvedbi mobilnih omrežij 5G in kdaj?

Prehod na omrežja 5G bo trajal več let, ne bo se zgodil čez noč. Menim, da jih bo najprej najbolj začela izkoriščati industrija, predvsem za rešitve s področja interneta stvari in pametnih tovarn, sledile bodo nove mobilne storitve, vsebine … Omrežja 5G prinašajo vrsto stvari, ki prej niso bile mogoče, saj ni bila na voljo ustrezna tehnologija. V začetku bo večina rešitev usmerjena v segment B2B. Prednjačile bodo rešitve in storitve na področju prometa in logistike, proizvodnje, trgovine, pa tudi športa in industrije zabave. Kratki odzivni časi in izjemna pasovna širina so odlična kombinacija za nove storitve. Ko jim dodamo še računalniški oblak, tehnologije interneta stvari, umetne inteligence in varnost, dobimo paket tehnologij, ki lahko reši marsikaj.

Kaj nas čaka na področju prometa? Samovozeča vozila?

Vsekakor si lahko na dolgi rok obetamo samovozeča vozila, še prej bomo uživali v rešitvah povezovanja vozil z vsem okoli njih – s cestno in prometno infrastrukturo, plačilnimi sistemi, storitvami, vsebinami, pač vsem, kar potrebuje zanesljivo in hitro komunikacijo. Med rešitvami na področju prometa ne gre spregledati letališč in železnic.
Letališče je že samo po sebi pametno mesto v malem, saj premore na tisoče virov, ki morajo delovati usklajeno – že z varnostnega vidika. Tu bodo omrežja 5G nadvse dobrodošla, saj bodo omogočila učinkovito spremljanje virov v realnem času, komunikacijo in koordinacijo med njimi, kar bo pozitivno vplivalo na izvajanje storitev (na primer poletov), pa tudi delovanje podpornih služb (na primer logistike, reševalcev). Prvi pilotni projekt smo zagnali na dunajskem letališču, kjer z vzpostavit­vijo zaprtega omrežja 5G skrbimo za nemoteno delovanje številnih operacij in procesov.

Industrija in pametne tovarne si prav tako veliko obetajo od novih tehnologij.

Proizvodna okolja bo povsem preobrazil tako imenovani industrijski internet stvari. Vsa orodja, stroji, roboti, materiali in procesi v proizvodnem okolju bodo temeljito spremljani prek senzorjev, njihova koordinacija pa bo potekala v realnem času. Internet stvari bo spremenil načine poslovanja podjetij in ravnanja s podatki – kako jih pridobivajo, obdelujejo, analizirajo in se odzivajo nanje. Podjetja, ki imajo boljši vpogled v podatke, vedo, kaj se dogaja v podjetju. Odločajo se na podlagi podatkov in ne mnenj ali ugibanj, zato dosegajo boljše rezultate. Primer tega je svetovno znan proizvajalec avtomobilov, pri katerem ima prenos podatkov ključno vlogo in je v pomoč tako ljudem kot robotom v industriji. S tehnologijo 5G bomo tako še dodatno digitalizirali proizvodnjo in postopke.

Tudi lokacijske storitve bo mogoče nadgraditi …

Spremljanje lokacije in številnih drugih podatkov najrazličnejših senzorjev odpira nešteto novih možnosti in poslovnih priložnosti. Ne le v industriji, temveč tudi širše. Industrija zabave bo znala ceniti visoko kakovost prenosa v zvoka in slike v živo. Zdaj občinstvo ne bo omejeno na nekaj tisoč ali deset tisoč ljudi, ki se lahko zberejo na koncertu na stadionu ali v dvorani, temveč bo s tehnologijami obogatene resničnosti uporabniško izkušnjo odličnega koncerta v živo mogoče dostaviti milijonom.
Podobne kakovostne nadgradnje bodo deležni tudi prenosi športnih dogodkov. Samo pomis­lite, da bi ob ogledu nogometne tekme imeli na voljo »telemetrijo«, ki bi jo lahko sami izbrali, kako bi to obogatilo vaše spremljanje tekem.

Na kakšnih tehnoloških temeljih naj torej podjetja gradijo svojo prihodnost? Pogosto slišimo, da podjetja selijo poslovanje v računalniški oblak in uporabljajo vedno več storitev iz oblaka. Je oblak naša prihodnost?

Računalništvo v oblaku je že naša realnost, ne prihodnost. Vedno več podatkov podjetij se obdela v oblaku, poslovnoinformacijski sistemi in poslovne aplikacije so v oblaku, prav tako kritične storitve … Tudi jedrski pospeševalnik v Cernu uporablja javni oblak, zakaj ga torej ne bi vsi ostali? Pravzaprav je A1 Digital del konzorcija, ki je razvijal prototip namenskega oblaka za Cern. Poseben izziv so predstavljale količine podatkov - pospeševalnik ustvari dva milijona opravil na dan, kar letno zgenerira 25 petabajtov podatkov (1 petabajt je 1000 terabajtov).

Zaupanje ni težava, zakonodaja skrbi za jasna pravila igre glede ravnanja s podatki, ponudniki storitev podatkovnih centrov pa svoja okolja in storitve varujejo bistveno bolje, kot to lahko stori povprečno podjetje. Lepota oblaka je v izjemni, z vidika podjetja neomejeni skalabilnosti na klik. S tem so podjetja sprostila proračune za IT, saj jim ni treba več graditi masovnih IT-okolij, s katerimi bi rešile t. i. špice, temveč v oblaku naročijo in plačajo le to, kar dejansko uporabljajo in porabijo.

V oblaku so vsi viri virtualizirani, strežniki se selijo po omrežju in delujejo na najbolj učinkovit način. Vse postaja programsko opredeljeno, postaja koda, programska oprema. Prav ta dematerializacija poslovanja, ki virtualizira infrastrukturo, nam omogoča lažje upravljanje. Oblak je naša rešitev, saj prispeva k trendu razogljičevanju planeta. Zemlja ne zmore preživeti še enega stoletja odvisnosti od fosilnih goriv.

Nič še nisva rekla o umetni inteligenci, čeprav je to tudi eno vaših ključnih področij. Kako jo vi dojemate?

Umetna inteligenca nam pomaga bolje razumeti svet in posel. Temelji na podatkih, na vzorcih in algoritmih. Podjetja morajo najprej zbrati podatke, z njimi opredeliti realnost, šele nato pa se lahko lotijo analiz in iskanja trendov. Moč umetne inteligence je v tem, da lahko v oceanu podatkov najde vpoglede in informacije, ki jih človek ne vidi, včasih tudi ne razume. Današnji algoritmi so zelo dobri tudi pri odkrivanju anomalij in napak, kar koristi številnim podjetjem - na primer zavarovalnice hitro prepoznajo vzorce prevar. Naslednji korak pri uvajanju tehnologij umetne inteligence, predvsem strojnega učenja, v poslovanje, je avtomatizacija poslovanja, tudi odločanja. Danes smo že priča izjemno učinkovitim klepetalnim botom, robotski avtomatizaciji procesov in podobnim naprednim poslovnim rešitvam, ki podjetjem pomagajo dosegati konkurenčne prednosti.
 

Imate med strankami tudi slovenska podjetja?

Imamo, ne le med strankami, tudi med partnerji. Skupaj z A1 Slovenija proizvodnim podjetjem pomagamo premostiti razlike in stopiti na pot digitalno gnane proizvodnje, večjim podjetjem zagotavljamo napredno platformo za obdelavo podatkov in analitiko ter poslovno obveš­čanje. Kot primer bi navedel sodelovanje s podjetjem Jub, kjer so sodelavci iz A1 Slovenija za naročnika pripravili celostno povezano okolje. Tako lahko v Jubu upravljajo stroje na različnih lokacijah z enega mesta, centralizirano upravljajo različne baze in prodajne kanale. Kot sem že omenil, je naš cilj dodajanje vrednosti strankam – da poslujejo bolj učinkovito, učinkoviteje porabljajo človeške, finančne, podatkovne in vse druge vire.

FOTO: Matjaž Vreča/Delo