Ekosistem pametnih rešitev gonilo digitalne preobrazbe

Podjetja, v katerih je digitalizacija že od začetka vpeta v poslovanje, in tista, ki so se hitro zavedela pomena digitalne preobrazbe ter začela prilagajati delovne procese, so že pred covidom-19 rasla dvakrat hitreje kot druga. Pandemija pa je ključno vlogo teh procesov tako razgalila, da jih nihče več ne more zanikati. Podjetja, ki hočejo obstati na trgu, morajo vpeljati digitalne poslovne modele, podprte s tehnologijami četrte industrijske revolucije.

Skoraj vsako drugo podjetje, ki je za dvig konkurenčnosti uporabljalo nove, digitalne načine, je v treh letih pred izbruhom covida-19 zraslo za več kot deset odstotkov. Na drugi strani je takšen rezultat uspel manj kot tretjini organizacij, ki se na trgu borijo s tradicionalnimi ukrepi, ugotavlja Svetovni gospodarski forum (WEF) v dokumentu o digitalni preobrazbi, ki jo vidi kot gonilno silo za vzpostavitev gospodarstva nove, popandemske ere. To je gospodarstva, ki bo omogočalo dolgoročno ustvarjanje vrednosti za vse udeležence.



Ocenjuje se, da so podjetja v letu 2019 vložila v digitalno preobrazbo 1200 milijard dolarjev, ob tem pa samo 13 odstotkov menedžerjev pravi, da je njihovo podjetje pripravljeno na digitalno ero. To je premalo, opozarja WEF in poudarja, da mora biti premik v digitalno strukturiran, cilj pa veliko več kot povečanje učinkovitosti.
 

Iskanje skritih potencialov

Če bodo podjetja hotela zagotoviti večjo vrednost lastnikom in vsem delež­nikom, bodo morala ugotoviti, kje imajo še skrit potencial, s katerim poslovnim modelom ga bodo lahko aktivirala in katere tehnologije jim bodo pri tem lahko pomagale ter povečale odpornost podjetja in njegovo sposobnost prilagajanja. Pod drobnogled bo treba vzeti tako rekoč vsak vidik poslovanja. »Morala bodo uporabljati podatke, to bo okrepilo kakovost odločanja, optimizirati finance in povečati naložbe,« pojasnjuje WEF.

Naložbe v digitalizacijo same po sebi niso dovolj, njihovi rezultati najpogosteje ne izpolnijo pričakovanj. Leta raziskav so pokazala, da je njihov učinek manj kot 30-odstoten, poroča McKinsey. Kar 70 odstotkov vložka v letu 2018 je bilo vrženega stran, piše Harvard Business Review (HBR), v McKinseyjevi raziskavi je 16 odstotkov vprašanih digitalno preobrazbo ocenilo kot uspešno in tudi trajno, še sedem odstotkov je začasno doseglo pozitiven rezultat. V raziskavi HBR leta 2019 pa je samo 22 odstotkov menedžerjev industrijskih podjetij povedalo, da so se jim naložbe v digitalizacijo obrestovale, kakor so pričakovali.



Kot največji izziv so navedli ne­uspešen prenos pilotnega projekta v redni delovni proces. Analiza HBR je kot najpomembnejša raz­loga razkrila neusklajena pričakovanja vodstva in pomanjkanje virov, ki so v pilotnem projektu zagotovljeni. »Pri digitalni pre­obrazbi ne gre toliko za tehnologije kot za ljudi. Če niso pripravljeni na spremembe in so organizacijske prakse slabe, se bo to pri poskusih digitalne preobrazbe zagotovo pokazalo,« so še opozorili v HBR.
 

Celovite rešitve del rednih delovnih procesov

Spoznanja, ki izhajajo iz mednarodnih raziskav, se potrjujejo tudi v Sloveniji. Podjetja se premalo posvetijo pripravi na uvedbo digi­talnih rešitev, ugotavljajo pri ponud­niku celovitih komunikacijskih storitev A1 Slovenija, kjer skupaj s partnersko mrežo integratorjev, razvijalcev ter ponudnikov programske in strojne opreme za velika podjetja k digitalizaciji pristopajo celostno.

»Podjetja pogosto rešitve uvajajo parcialno, pomanjkanje celostnega in organiziranega pristopa se potem kaže v napačno postavljenih prioritetah in nezainteresiranosti zaposlenih. Velikokrat se digitalne pobude ustavijo. Ko jih implementirajo, pa programske rešitve nemalokrat ne zaživijo v polnem potencialu.

Zahtevnejši projekti, ki bi prinesli občutne prihranke, pogosto ostajajo v ozadju, v organizacijah si zatiskajo oči pred delom, ki je resnično pomembno,« povzemajo. Kot tipičen primer navajajo še vedno vsesploš­no uporabo preglednic, čeprav je jasno, da niso najboljša rešitev niti z vidika komunikacije niti koordinacije med oddelki v organizacijah.



V A1 zagovarjajo mednarodno sodelovanje in delitev dobrih praks znotraj partnerskih ekosistemov. Baza znanja, dobrih praks in s tem uspešnih rešitev se tako širi, slovensko podjetje pa lahko dobi že izdelano rešitev na ključ, po najnovejših standardih. Uvedba trajnostnih, inovativnih in pametnih rešitev je najboljši način za začetek poti pri digitalni preobrazbi. S tem pristopom se goji prava kultura v podjetjih, kar jih pripravi za še več­je projekte.

Da bi odklenili celoten potencial digitalne preobrazbe, je treba pred njeno uvedbo v podjetju izboljšati zajem, obdelovanje in hrambo podatkov na način, ki ga zahteva dinamika sodobnega poslovanja – z uporabo interneta stvari in drugih naprednih orodij, poudarjajo v A1. Kajti ne gre samo za digitalizacijo poslovnih procesov, ampak tudi optimizacijo poslovnih modelov.

Digitalizacija brez tega drugega bi pomenila, da bi neko stvar delali hitreje, vendar na enak način, kar ni nujno dobro. Orodja za digitalno preobrazbo, kot so procesno rudarjenje, robotska procesna avtomatizacija (RPA), internet stvari, poslovna analitika (BI), umetna inteligenca, modeliranje integriranih informacijskih sistemov (ARIS), poslovanje v oblaku, pametni telefoni …, pa naj bodo zgolj podpora uresničevanju digitalne vizije, se v A1 strinjajo s Svetovnim gospodarskim forumom.

Vsa ta načela digitalizacije ne vel­jajo zgolj za industrijska podjet­ja, ampak širše, tudi za področje infrastrukture. Tu A1 z mrežo part­nerjev ponuja med drugim celost­ne pametne rešitve za pametna mesta in skupnosti, energetiko ter za pametne tovarne in logistiko, in to za deležnike po vsej vertikali.
 

Pametne rešitve za sodobno logistiko in mesta

Med rešitvami za pametna mesta ponujajo nadzor nad odpadki in onesnaženostjo, za turistične kraje je lahko zanimiva storitev analitike gibanja ljudi, na podlagi česar je mogoče pripraviti denimo personalizirano turistično ponudbo, ki pripomore h kakovostnejšemu bivanju turistov. Storitev omogoča tudi racionalnejše načrtovanje infrastrukture, z vpogledom, katere poti v posamezen kraj so bolj obremenjene in potrebujejo dodatna vlaganja.

Velike prihranke pri naložbah v cestno infrastrukturo omogoča tudi naslednja generacija centrov za upravljanje prometa s storitvami, kot so dinamično vključevanje vozil v promet in prilagajanje hitrosti za potrebe optimalnega pretoka vozil ter za zagotavljanje varnosti drugih prometnih udeležencev. Slednjo razvijajo v sodelovanju s slovenskim podjetjem s specialističnim znanjem s področja pametnih transportnih sistemov.

»Snovanje inovativnih rešitev za zagotavljanje trajnostne rasti in reševanja urbanih težav zahteva sodelovanje,« v A1 Slovenija pojasnjujejo sodelovanje v strateško razvojno-inovacijskem partnerstvu (SRIP) Pametna mesta in skupnosti, s še devetimi podjetji pa sestavljajo konzorcij raz­vojnega projekta iPot Pametni Maribor, namen katerega je vzpostaviti demonstracijsko okolje multimodalne platforme mobilnosti.



Projekt vzpostavitve pametnih tovornih vlakov na avstrijskih železnicah ÖBB, ki so med vodilnimi logističnimi družbami v Evropi, pa je primer ta čas najcelovitejše rešit­ve v logistiki. A1 skupaj s partnerji načrtuje, da bodo približno 13.700 vagonov opremili s pametnim sistemom za zaznavanje lokacije, gibanja ter senzorjem za nadzor občutljivega tovora.

Naprave, v katere so vgrajene SIM-kartice, omogočajo, da po vnaprej nastavljenih intervalih po mobilnem omrežju oddajajo natančne koordinate trenutne lokacije vlaka, stranka lahko sledi, kdaj blago, ki ga je poslala po železnici, prečka neko mejo, kdaj zapusti postajo …

Podatke spremlja na posebej za to razviti platformi, v kateri lahko določi tudi kriterije in vrednosti, ko se lahko prek omrežja sproži alarm. A1 je lani končal testiranja rešitve, ki uporablja isto platformo tudi za Retijske železnice v Švici. V letu 2021 bodo predvidoma opremili 500 vagonov.