Električni skiroji niso varna vozila, prometnih nesreč vse več

Izzivov, vezanih na varnost udeležencev v prometu, del katerega so vse pogosteje tudi električni skiroji, je veliko. Prvi in ključni korak do izboljšanja razmer morajo narediti uporabniki teh vozil, je poudaril Matjaž Leskovar, višji samostojni policijski inšpektor iz Generalne policijske uprave ob robu mednarodne konference o prihodnosti tovrstnih skirojev v Sloveniji.

V okviru druge nacionalne preventivne akcije za večjo varnost voznikov električnih skirojev, ki sta jo organizirala Agencija za varnost prometa (AVP) in Zavod Vozim, so udeleženci vzeli pod drobnogled nesreče, v katerih so udeleženi vozniki e-skirojev, analizirali razloge zanje ter iskali rešitve, ki bi pripomogle k temu, da bi se s temi prevoznimi sredstvi vozili varneje.

»E-skiroji so vse bolj razširjeni, podatki pa kažejo, da ne sodijo med najvarnejša prevozna sredstva. Prometnih nesreč z njihovo udeležbo je vse več, najpogosteje pa so povzročitelji uporabniki e-skirojev sami,« je poudarila Simona Felser, v. d. direktorice Agencije za varnost prometa in naštela ključne podatke.

Tudi s skiroji prehitro in po napačni strani

Lani so bili vozniki e-skirojev sami odgovorni za 66 odstotkov nesreč. Od septembra leta 2019, ko je policija začela zbirati statistične podatke o udeležbi voznikov e-skirojev v nesrečah, do začetka aprila letos se je na slovenskih cestah zgodilo že več kot 430 teh nesreč. Več kot polovica se jih je zgodila lani, ko sta dva udeleženca tudi umrla. Bila sta v starostni skupini nad 50 let in nad 80 let, eden je bil pod vplivom alkohola, nobeden pa ni uporabljal zaščitne čelade, v nesreči sta bila udeležena sama.

Nesreč je v resnici več, so ugotavljali udeleženci konference, saj marsikatera, v kateri je udeležen samo uporabnik e-skiroja, ostane neprijavljena. Se pa v primeru poškodbe vozniki odpravijo v bolnišnico. V ljubljanskem kliničnem centru so pred letom dni začeli voditi ločeno evidenco poškodovancev s klasičnimi in e-skiroji in prve izkušnje kažejo, da je poškodb z drugimi približno 45 odstotkov. Med aprilom ni oktobrom lani so jih vsak mesec obravnavali od 60 do 90, zunaj tega obdobja pa do 50 na mesec, je povedal travmatolog Uroš Tominc iz UKC Ljubljana.

Vsaka tretja nesreča se zgodi zaradi neprilagojene hitrosti, pogosta vzroka sta še nepravilna stran ali smer vožnje ter neupoštevanje pravila o prednosti. To je tudi statistika najpogostejših prekrškov, ki jih vodi policija. Na njenem seznamu so še uporaba mobilnega telefona ali slušalk med vožnjo, neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilnosti na vozilu in neuporaba čelade.

Starostno mejo na 16 let

»Največ povzročiteljev je bilo v starosti od 18 do 44 let, skrb vzbujajoče pa je, da so sedem nesreč povzročili mladi do 14. let starosti in 15 nesreč mladi do 17. leta,« je poudarila Simona Felser in pozvala k zvišanju starostne meje za uporabo e-skirojev, ki je zdaj 14 let, že pri 12. letih pa jih lahko uporabljajo tisti, ki so naredili kolesarski izpit.

Pred kratkim je Evropski svet za varnost v prometu že predlagal najnižjo starost voznika e-skiroja 16 let, to je tudi omejitev v skladu s starostjo za vožnjo mopeda. »Prav to je slovenska agencija za varnost prometa predlagala že pred leti, saj naša nacionalna zakonodaja predpisuje, da lahko oseba vozniški izpit za kolo z motorjem opravi pri 15 letih. E-skiro je namreč lahko motorno vozilo, ne igrača,« je poudarila.

Stroka predlaga uvedbo obveznega nošenja čelade med vožnjo z električnimi skiroji. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Spomnila je na strmo rast hudo in lažje telesno poškodovanih v teh nesrečah, vse več je poškodb glave, ki pustijo najpogosteje tudi najhujše posledice, veliko obravnavanih v zdravstvenih ustanovah je otrok in mladostnikov do 18. leta starosti. »Zakon predpisuje uporabo čelade do 18. leta starosti, a priporočamo jo vsem uporabnikom e-skirojev. Lani je polovica udeležencev v nesrečah ni uporabljala,« je še opozorila.

Da bi spremenili trend, ki kaže na vse več resnih poškodb pri uporabnikih e-skirojev, moramo sprejeti nekaj smiselnih ukrepov za povečanje njihove varnosti in varnosti drugih udeležencev v prometu, je poudaril Antonio Avenoso, izvršni direktor Evropskega sveta za varnost prometa (ETSC), ter pripomnil, da zdaj samo peščica evropskih držav, med njimi Francija, Avstrija, Danska, Belgija in Nemčija, zbira uradne podatke o poškodovanih in umrlih zaradi nesreč z e-skiroji.

Pomembne so ločene steze

»E-skiroji imajo lahko pomembno vlogo v mestih trajnostne prihodnosti, ki pa morajo dati prednost varnosti ranljivih udeležencev v prometu. Čeprav menimo, da bi morali vozniki e-skirojev voziti s prilagojeno hitrostjo in bi morali vedno nositi čelado, je po drugi strani odgovornost mest, da vzpostavijo varno cestno infrastrukturo z mrežo ločenih kolesarskih stez in določijo ustrezne omejitve hitrosti, kar je ključno za večjo prometno varnost,« je poudaril.

Pravila v EU so zdaj še zelo različna, v nekaterih državah e-skiroji ne smejo voziti po pločnikih, v drugih je to dovoljeno, pri čemer je dovoljena hitrost omejena na hitrost peščev, ponekod je to mogoče, če ni kolesarske steze, ki je sicer najpogosteje osrednji prostor, namenjen e-skiroistom. V največ državah za električne skiroje veljajo enaka cestnoprometna pravila kot za kolesarje, Portugalci in Švedi jih uvrščajo v isto kategorijo kot mopede, Finci pa kar med pešce, medtem ko so v Avstriji, Nemčiji, Franciji in še nekaterih drugih državah že uvedli posebno kategorijo, je nekatere razlike predstavil Avenoso.

E-skiroist 0,0

Na podlagi izkušenj ETSC nacionalnim vladam predlaga, da bi zvišali starostno mejo za uporabo e-skirojev na 16 let oziroma na starost, ki je potrebna za vožnjo mopeda, da bi uporaba čelade postala obvezna za vse ter da bi prepovedali vožnjo po pločnikih in pod vplivom alkohola ali drugih substanc, uporabo telefona med vožnjo, e-skiro pa bi moral biti namenjen izključno uporabi ene osebe hkrati.

Drugo skupino predlogov pa evropska agencija za varnost prometa naslavlja na EU. Po besedah Antonia Avenosa predlagajo, da bi električni skiroji imeli tovarniško nastavitev hitrosti največ 20 kilometrov na uro ter moč 250 vatov. Onemogočena bi morala biti možnost odklepanja vozil za povečanje najvišje hitrosti, ki jo ponuja skiro, predlagajo še minimalno velikost kolesa 30,5 centimetra, skiro pa naj bi bil opremljen z neodvisnima sprednjo in zadnjo zavoro, smerniki, lučmi ter zvoncem.

Na mednarodni konferenci o prihodnosti e-skirojev v Sloveniji so sodelovali (z leve) travmatolog Uroš Tominc, višji policijski inšpektor Matjaž Leskovar, Andreja Knez z ministrstva za infrastrukturo, Antonio Avenoso, ETSC, v. d. direktorice AVP Simona Felser, David Razboršek, direktor zavoda Vozim, in Sophie Vanhove, predstavnica Evropske listine o varnosti v cestnem prometu. FOTO: Milka Bizovičar/Delo

Še ena od rešitev, ki bi po mnenju udeležencev dogodka lahko zmanjšala število nesreč, v katerih so udeleženi električni skiroji, in jo v posameznih državah že uvajajo, je pogostejša uporaba con z največjo dovoljeno hitrostjo 30 kilometrov na uro. Velika večina nesreč se namreč zgodi v naseljih z uličnim sistemom.

Za obvezno zavarovanje odgovornosti

Slovenska agencija za varnost prometa predlaga dodatne sistemske ureditve za varnejše poti z e-skirojem na treh področjih, in sicer v povezavi z vozili, voznikovim vedenjem in tudi infrastrukturo. »Zavzemamo se za uvedbo obveznega zavarovanja odgovornosti za uporabnike e-skirojev (to je zdaj prostovoljno) ter obvezno evidenco, uvedbo mobilnega tehničnega pregleda in za možnost odvzema tehnično neustreznega vozila in obvezno vgradnjo smernikov,« je naštela Anamaria Hren iz AVP.

Varnost je še vedno največja skrb pri uporabi skirojev

Na področju infrastrukture je izzivov veliko, na kar opozarjajo tudi na policiji. Kot je dejal Matjaž Leskovar, bankine, robniki, številne poškodbe na vozišču in slabo očiščene ceste močno slabšajo varnost uporabnikov skirojev. »Potrebujemo urbanistično zasnovo, ki bo prilagojena mikromobilnosti, povečati in izboljšati je treba vozne površine,« je povzela Anamaria Hren. Največ pa k varnosti lahko pripomorejo uporabniki e-skirojev.

Poleg že omenjenih predlogov AVP predlaga tudi uvedbo usposabljanj za osnovnošolce za pridobitev dovoljenja za vožnjo z e-skiroji po vzoru kolesarskega izpita, več pozornosti bi bilo treba nameniti tudi preventivi in zavedanju o nevarnosti v sklopu delavnic. AVP v času nacionalnih preventivnih ali drugih akcij organizira prikaze in uporabnikom tudi omogoča, da se preizkusijo v varni vožnji z e-skiroji; podobne dogodke organizira tudi za druge skupine, na primer motoriste. V agenciji priporočajo spremljanje njihove spletne strani ter družbenih omrežij, kjer objavljajo povabila k različnim preizkusom.