Največja težava mikromobilnosti je infrastruktura

Švedsko mesto Linköping s 162.000 prebivalci namerava do leta 2025 postati ogljično nevtralno. Je eno prvih mest na svetu, ki načrtuje uvedbo mobilnosti kot storitve na celotnem območju in velja za valilnico inovativnih rešitev trajnostne mobilnosti. Središče dogajanja je predel Vallastaden, kjer ni nič neobičajnega, če kdo z novo televizijo v rokah vstopi na mestni avtobus in jo na izstopni postaji odloži na e-skiro ter odpelje domov.

Novo naselje pritegne pozornost tudi zaradi prometne ureditve. Razen mestnih avtobusov – njihovo premikanje čakajoči na postajah lahko spremljajo na prikazovalnikih – je prometa na štirih kolesih malo. Če odštejemo avtonomni avtobus, ki za namene testiranja vsako uro naredi nekajkilometrski krog. Pri gradnji naselja so načrtovalci naredili vse, da bi stanovalcem čim bolj otežili uporabo osebnega avtomobila, v zameno pa ponujajo enostavno prehajanje med različnimi oblikami mobilnosti, njihovo uporabo ter plačevanjem. Parkirišča so samo na robu naselja, večinoma so plačljiva in cene so visoke, so pa ob zgradbah parkirišča za kolesa. Dostop do večjega supermarketa je še najlažji s kolesom, skirojem ali peš. Poseben je tudi pogled na glavno cesto ob robu naselja, ki vodi do središča mesta: največji del zavzemata površini za kolesarje in pešce, pas za avtomobile je ozko odmerjen. Osrednji del vozišča je namenjen avtobusom.

Od avta do mobilnosti

»Za zeleni preobrat slovenskega prometa je nujna postavitev učinkovitega in inovativnega sistema javnega prometa. Brez korenitih sprememb v prometni politiki velike preobrazbe mobilnostnih navad in zmanjšanja števila vozil na naših cestah ne bo,« pa o slovenski realnosti pravijo na AMZS. Dodajajo sicer, da je razpršena poselitev ovira za učinkovit javni prevoz, zato so primerjave s tujino nehvaležne. Osebni avtomobili bodo še kar nekaj časa najprimernejše prevozno sredstvo, ki pa je lahko manj škodljivo za okolje, bolj zasedeno, del delitvene ekonomije. Parkirna politika je dala nekatere rezultate, vendar je priložnosti še veliko – še naprej je treba razmišljati o prevozih na zahtevo, združevanju voženj, multimodalnosti, poudarja Erik Logar, vodja področja varne mobilnosti v AMZS, kjer tudi sami sodelujejo v procesu spreminjanja mobilnostnih navad.

Klub se postopoma preoblikuje iz avtomobilskega v mobilnostni ter posodablja ponudbo za člane. Letos so uvedli pomoč na cesti za kolesarje in storitev nato razširili še na Hrvaško. Deluje po enakih načelih kot za avto, motor, avtodom: če je mogoče, mehaniki, ki pridejo na pomoč, okvaro odpravijo, sicer pa kolesarja in vozilo odpeljejo do nastanitve ali do najbližjega servisa. Prav tako se prilagajajo novim pogonom v avtomobilih: zagotavljajo električne polnilnice, v okviru pomoči na cesti v Ljubljani in okolici tudi mobilne.

Preobremenjena infrastruktura

Spodbudno je, da predvsem v mestih narašča uporaba koles in drugih oblik osebne mikromobilnosti, pogosto pa je težava infrastruktura. Največji izziv je po Logarjevih besedah umeščanje teh površin v razpoložljivi prostor ter gabarite. Z naraščanjem števila uporabnikov bodo postale preobremenjene, »zato bo treba razmisliti o širitvi in alternativah. Vprašanje je, kdaj bomo prišli do točke, ko bomo en vozni pas za motorni promet dali na voljo uporabnikom mikromobilnosti. To bi bil velik preskok pri urejanju prometa, predvsem v večjih mestih«. Uporabnik na svojo mobilnost gleda z vidika časa in cene prevoza, z vidika udobnosti, enostavnosti uporabe, dostopnosti, varnosti ter vpliva na okolje.

Za varnost sta pomembna medsebojno spoštovanje in strpnost vseh udeležencev v prometu, kar pa še ni samoumevno. V povezavi s tem AMZS prepoznava še eno svojo vlogo, to je izobraževanje in ozaveščanje udeležencev v prometu. Po vzoru usposabljanja za varno vožnjo z drugimi prevoznimi sredstvi lahko tudi organizirajo treninge za uporabnike e-skirojev, nekaj izkušenj s tem so že pridobili, je še zagotovil Erik Logar. Je pa po njegovi oceni ključna rešitev za varno in brezskrbno mobilnost integracija različnih načinov prevoza v skupno digitalno rešitev, ki jo v klubu ob podpori ministrstva za infrastrukturo že razvijajo. Poenostavila bo načrtovanje poti ter ponudila uporabniku prilagojen in učinkovit način prevoza.