Velik potencial, a potrebna pravilna strategija

Za številne države so kapitalski trgi zelo pomemben del gospodarstva in gospodarskega razvoja. Za države, kot je Slovenija, z razmeroma visokim razmerjem med javnim dolgom in BDP, pa je trg kapitala še pomembnejši.

Na trgu finančnih instrumentov ima Slovenija velik potencial, saj ima dobre družbe; nekatere že kotirajo na Ljubljanski borzi, nekatere pa bi še lahko, ima veliko kapitala (prihrankov), ki bi ga lahko prelila v gospodarstvo prek trga in tudi veliko znanja o novih produktih in tehnologijah. Naša država bi vse to, kot pojasnjujejo v Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP), lahko izkoristila za razvoj kapitalskega trga, sprejeti bi bilo treba le pravilno strategijo, ki bi omogočala bolj konkurenčno okolje v primerjavi z državami v regiji.

Za zdravo gospodarstvo nujni razpršeni viri financiranja

»Potrebujemo vsaj enake pogoje, kot jih imajo primerljive države. Kjer to omogoča zakonodajni okvir, bi lahko ustvarili prednost pred primerljivimi državami in s tem ustvarili boljše pogoje za razvoj trga,« pravijo in dodajajo, da v ATVP že dlje časa opozarjajo, da je stanje na slovenskem trgu finančnih instrumentov resno in da se nahajamo na prelomnici, ko se bo treba odločiti, kakšen kapitalski trg bomo imeli. Dobro razvit kapitalski trg pa koristi vsem, tako izdajateljem kot vlagateljem, vključno z malimi vlagatelji.

Težave, s katerimi se sooča naš kapitalski trg, je obravnaval tudi odbor za finančno stabilnost (OFS). Nedavno je na težave pri razvoju kapitalskega trga opozorilo tudi zaključno poročilo družb PWC in BTA Consulting, ki sta v projektu, ki ga je financirala Evropska komisija, pregledali slovenski kapitalski trg, ga ocenili in predlagali številne odlične predloge za razvoj trga. Najbolj pereči problemi slovenskega trga kapitala so njegova nizka likvidnosti, nizka tržna kapitalizacija in premajhna globina trga.

Stalno krčenje kapitalskega trga

Od razcveta slovenskega trga, ki je vrhunec doživel v letu 2007, smo priča stalnemu krčenju kapitalskega trga. »Likvidnost kapitalskega trga se je ves čas zmanjševala, na Ljubljanski borzi kotira vedno manj vrednostih papirjev, število finančnih institucij, ki opravljajo transakcije s finančnimi instrumenti za stranke, se je zmanjšalo iz 24 na 6. Zato so, kot poudarjajo v ATVP, potrebni ukrepi, ki bodo ta trend obrnili. Precej takšnih ukrepov je opisanih v omenjenem zaključnem poročilu PWC in BTA Consulting, kjer je izpostavljeno, da ima Slovenija možnost in priložnost za razvoj svojega trga, predvsem pa so poudarki dani novim produktom (npr. ESG) in tehnologijam (Fin-Tech), kjer so priložnosti, zaradi bolj razpršene konkurence, večje. Ni smiselno, da so pri nas prepovedane tehnološke rešitve, ki so v EU dovoljene.« Tovrsten neživljenjski pristop je pri vprašanju identifikacije strank za potrebe izvedbe postopkov, povezanih s pravili o preprečevanju pranja denarja.

Na vse že omenjeno bi pozitivno vplivalo bodisi povečanje ponudbe – uvrstitev novih prenosljivih vrednostnih papirjev na trg, bodisi povečanje povpraševanja – prihod novih investitorjev. Država bi kot pomemben solastnik nekaterih večjih družb, z delnicami katerih se trguje na Ljubljanski borzi, kot tudi nejavnih družb, lahko pomembno prispevala k večji ponudbi vrednostnih papirjev, če bi se v večji meri odločila za izstop iz takšnih naložb preko postopka javne ponudbe delnic oziroma bi delovala v smer uvrstitev delnic teh družb na organiziran trg, pravijo v ATVP.

Tako je do zadnjega občutnega povečanja ponudbe na slovenskem kapitalskem trgu prišlo, ko je država, tudi preko borznega trga, izvedla privatizacijo NLB. Tako ni dvoma, da lahko država s svojimi odločitvami o načinu izvedbe privatizacije, pomembno vpliva na obseg ponudbe vrednostnih papirjev na slovenskem trgu kapitala. S takšnimi odločitvami država tudi pokaže, da verjame v trg kapitala.

Država bi z izstopom iz lastništva družb preko postopka javne ponudbe dala dober zgled tudi morebitnim drugim lastnikom (npr. lastnikom družinskih podjetij brez naslednikov), da je postopek javne ponudbe transparenten in primeren način za prodajo celotne ali le dela naložbe. Uvrstitev delnic družbe na borzo pa bi morala širše gledano biti prepoznana kot doprinos za organiziran trg, saj si tako na eni strani družba zagotovi prepoznavnost in boljše možnosti za nadaljnje pridobivanje kapitala, njeni delničarji pa boljše možnosti trgovanja na urejenem, transparentnem organiziranem trgu vrednostnih papirjev.

Glede povpraševanja so ugotovitve omenjenega projekta jasne, pravijo v agenciji. Za učinkovitost kakršnihkoli reform je potrebna ustrezna davčna zakonodaja. Prav tako bi bilo smiselno razmisliti o smotrnosti obstoječe prepovedi uporabe fiduciarnih računov. Le ti so v tujini nekaj običajnega in lahko pomembno zmanjšajo stroške malih vlagateljev.

Omenjeno poročilo vključuje številne nove naloge in področja odgovornosti ATVP, za dosego tega cilja je potrebno ustrezno povečanje finančnih sredstev, ki pa jih ATVP v okviru obstoječega regulativnega okolja nima, prav tako ne pristojnosti za uveljavljanje potrebnih sprememb in aktivnega izvajanja zastavljene strategije. »Zato bo potreben konstruktivni dialog z vlado oziroma ministrstvom za finance pri uresničitvi predstavljenih ukrepov, da se s skupnimi močmi ustvari okolje, ki bo privlačno za vse, vlado, izdajatelje in vlagatelje,« pravijo v ATVP.