Ogledalo našega dela je rast strank in kakovost storitve

Kapitalski trgi si kljub različnim krizam, ki smo jim priča že od konca leta 1994, ko je Ilirika borznoposredniška hiša (BPH) postala članica Ljubljanske borze, ter kljub pandemiji covida-19 in vojni v Ukrajini vedno znova opomorejo. Vzrok je v uspešnem poslovanju in velikih dobičkih nekaterih podjetij, ki pritegnejo pozornost investitorjev, je v intervjuju med drugim povedal Igor Štemberger, predsednik uprave borznoposredniške hiše Ilirika. Obenem je poudaril, da jim je z njihovimi produkti uspelo prodreti tudi na trge s stoletno borzno tradicijo, kjer tekmujejo s podjetji, ki so že dolgo na trgu kapitala. V začetku aprila bodo v okviru podjetja Ilirika Kripto svet začeli dejavnost varčevanja strank v kriptovalutah.

Ponujajo storitve borznega posredovanja, gospodarjenja s finančnimi instrumenti, storitve s področja podjetniških financ in izvedbe prevzemnih aktivnosti. Nabor investicijskih storitev v Sloveniji dopolnjujejo s poslovnimi in naložbenimi priložnostmi na tujih trgih, je pojasnil Igor Štemberger in dodal, da so z lokalnimi podjetji prisotni v Sloveniji, Srbiji in Severni Makedoniji.

G. Štemberger, kako bi ocenili zrelost slovenskega kapitalskega trga ter kako se je ta spreminjal v zadnjih treh desetletjih?

Obdobje, o katerem me sprašujete, je imelo tako pozitiven kot negativen vpliv na razvoj kapitalskega trga. Napačno vodena privatizacija je veliko pripomogla k precejšnjemu nazadovanju gospodarstva, ki smo ga podedovali od nekdanje Jugoslavije, zlasti če primerjamo, koliko smo bili v letih 1991/1992 pred drugimi srednje- in vzhodnoevropskimi državami, ki so imele takrat še centralno vodena gospodarstva oziroma so bile komunistične. Privatizacija je bila v temeljih dobro zasnovana in potrebna, bila pa je neustrezno izvedena, velik delež krivde pri tem imajo zagotovo sodišča, organi pregona in nadzorni organi, ki ne samo da niso bili ustrezno pripravljeni na privatizacijo, ampak tudi niso sledili njenemu izvornemu namenu, ki je bil v osnovi plemenit.

Preprosto, bili so neodločni pri ukrepanju ter pri tem tudi nestrokovni, kar je bil morda eden ključnih razlogov, da smo izgubili veliko prednost našega gospodarstva pred temi državami, ki so nas dohitele in nas na koncu tudi v večini prehitele. Problem je tudi bil, da so ključni politični odločevalci privatizacijo razumeli predvsem kot nujnost realokacije družbenega premoženja, zato ni bilo želje po pravi vsebini in razvoju kapitalskega trga ter njegovi dopolnilni vlogi poleg dominantnega bančnega sistema. Ravno nasprotno, pridal se jim je škodljiv prizvok.

Igor Štemberger: Ker smo majhna država, je eden izmed izzivov, kako lahko svoje finančne storitve prodamo ne samo pri nas, ampak tudi zunaj naših meja. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Slaba stran naše privatizacije je bila tudi, da so nekatere družbe za upravljanje oziroma pooblaščene investicijske družbe (tako imenovane pide) pristojni organi pomanjkljivo nadzorovali, zato so holdingi izgubili ogromno premoženja – spomnimo se samo odmevnih zgodb glede nakupov podjetij Droge Kolinske, Pivovarne Laško in Mercatorja, kar je vse pustilo velike kapitalske luknje v našem bančnem sistemu in potrebo po dokapitalizacijah, namesto da bi ob ustreznem nadzoru regulatorjev ta podjetja normalno poslovala in se razvijala naprej.

Zaradi vsega navedenega je bilo nezaupanje vlagateljev v kapitalske trge in delničarstvo precejšnje, zato investiranje kapitala prek borze ni nikoli dobro zaživelo.

Kje vidite izzive slovenskega finančnega trga?

Ker smo majhna država, je eden izmed izzivov, kako lahko svoje finančne storitve prodamo ne samo pri nas, ampak tudi zunaj naših meja. Zato moramo in želimo imeti dobre produkte in storitve, za katere se zanimajo tuji vlagatelji, in digitalizacija nam omogoča, da te nemoteno tržimo v tujini.

Tako smo že pred leti pripravili nekaj produktov, ki jih prodajamo tudi tujcem. Odziv je bil zelo dober, približno 700 naših strank je iz Poljske, okoli 300 je Makedoncev, nekaj je tudi Nemcev, Litovcev in Italijanov.

In kako ste to dosegli?

Leta 1998 sem bil navdušen, ko sem bral, da so nekatera podjetja v Evropi vzpostavila sistem digitalnih trgovalnih platform, na katerih so lahko njihove stranke trgovale na svetovnih borzah. Zato smo razmišljali, kako vzpostaviti podoben sistem trgovanja z delnicami tudi v Sloveniji. Leta 1999 nam je uspelo vzpostaviti trgovalno platformo Ilirika Online za nakupe delnic, na kateri je bilo mogoče elektronsko trgovanje (to je od doma, brez oddajanja naročil po telefonu ali obiska poslovalnice, vendar najprej samo s slovenskimi delnicami). Zaradi stranpoti privatizacije in tudi zaradi nepoznavanja področja velikega interesa za nakupe delnic v Sloveniji ni bilo pa tudi digitalna in finančna pismenost prebivalstva sta bili bistveno manjši kot danes.

Čeprav je bila Ilirika Online takrat ena redkih digitalnih trgovalnih platform v Evropi, ni dobila velikega zagona, a je kljub temu nismo opustili. Razvijali smo jo naprej in sčasoma nanjo priključili druge svetovne borze, na katerih lahko naše stranke trgujejo. Tako je platforma postala sodobna in primerljiva s platformami drugih svetovno uveljavljenih ponudnikov.

Leta 2017 smo se odločili postaviti sistem za posredovanje in upravljanje denarnih sredstev strank v kriptovalutah, vendar smo lansiranje tega produkta odložili do aprila letos zaradi prej nejasnega regulatornega okvira.

Za potrebe upravljanja premoženja v kriptovalutah smo začeli razvijati videoidentifikacijo, preko katere lahko stranke dostopajo in odpirajo račune od doma, brez obiska poslovalnice. Ta sistem smo jim ponudili leta 2019, razmah pa je doživel leta 2020 zaradi pandemije, tako da zdaj skoraj 70 odstotkov strank za odprtje trgovalnega računa za nakup delnic uporablja virtualne poti.

Na čem letos kapitalski trgi gradijo optimizem, kaj so glavni investicijski trendi in katera so tveganja, še posebej v luči spremenjene geopolitične situacije?

Na začetku leta je ob še vedno močni epidemiji covida-19 strah v kosti investitorjev pognala predvsem visoka inflacija, že nekaj tednov kasneje pa še začetek ruske agresije na Ukrajino. Poleg tveganja širitve konflikta vlagatelje skrbi ponudbeni šok določenih dobrin, kar bo po našem mnenju še dodatno vplivalo na inflacijo.

Trgi so se zdaj že nekoliko umirili, rast je bila v drugem tednu marca že visoka in še naprej je trgovanje na borzah zelo spodbudno, kar kaže na to, da so investitorji že sprejeli nova, z vojno povezana tveganja.

Še je prisotna visoka inflacija, zato se zgolj z varčevanjem denarja na banki stranka ne more uspešno zaščititi pred inflacijo in pripadajočimi tveganji. Prihranke je treba ustrezno razpršiti, na primer tako, da se del privarčevanih sredstev investira v dobra podjetja, ki izplačujejo visoke dividende.

Menimo, da sta bili predlanska in lanska monetarna politika držav in centralnih bank z izjemno nizkimi oziroma negativnimi obrestnimi merami, odkupom obveznic kot tudi z zalivanjem trga s poceni denarjem preobsežni in sta trajali predolgo. Že v komentarjih konec septembra in v začetku oktobra lani smo napovedovali, da je inflacija vedno višja in grozeča in da lahko, če se bo to nadaljevalo, pričakujemo inflacijsko spiralo in posledično stagflacijo. Pričakovali smo, da bodo centralne banke ukrepale bistveno prej in najkasneje novembra lani začele zmanjševati količino denarja v obtoku ter dvigati obrestne mere. Po mojem mnenju je bila narejena velika napaka s tem, ko centralne banke niso ukrepale vse do februarja letos. Tudi napoved, da bo inflacija v šestih mesecih dosegla ciljana dva odstotka, se nam je zdela ne samo napačna, ampak tudi zavajajoča. ECB ni ponotranjila velikosti in teže svojih napak v zadnjem letu. Tako vztraja pri napakah in nevarnem delovanju, ki se že kaže v visoki inflaciji, svoj prst in puščico pa usmerja v vlade držav članic EU.

Po naši oceni se je inflacija zviševala predvsem zato, ker so se med epidemijo covida-19 pretrgale tako produkcijske kot tudi logistične poti, veliko podjetij je posledično skrčilo proizvodnjo, verjetno je bilo zato na globalni ravni veliko ljudi na čakanju. Posledica obsežne ponudbe poceni denarja je bilo umetno dvigovanje povpraševanja, zato se je to po umiritvi prvega oziroma drugega vala epidemije covida-19 ekstremno povečalo. Podjetja temu niso mogla slediti in dovolj hitro prilagoditi ponudbe zaradi težav v logistiki in proizvodnji.

Tista redka podjetja, ki so lahko prilagodila svojo ponudbo povečanemu povpraševanju, pa so zaradi zmanjšane ponudbe na globalni ravni začela dvigovati cene, čemur so sledila še druga podjetja. Tako se je začelo krožno dvigovanje cen na vseh ravneh produkcije, in zato imamo inflacijsko spiralo, ki je še vedno v vzponu. Vojna v Ukrajini bo te probleme še poglobila – na eni strani bomo imeli predvsem pomanjkanje živil s tega območja, verjetno pa se bomo srečali tudi s protekcionizmom proizvodnje v državah z manjšim izvozom. Ne smemo pozabiti tudi na problem cene energentov in njen vpliv na manjšo gospodarsko rast – Nemčija je že napovedala dve- namesto štiriodstotno letno rast BDP.

Investiranje je tek na dolge proge, poudarja Igor Štemberger. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Kako sprejeti ustrezne investicijske odločitve in se izogniti pastem?

Pri investiranju je vedno dobro upoštevati osnovna pravila osebnih financ, ki se začnejo z načrtovanjem, določitvijo ciljev, oceno sprejemanja tveganja, strateško in taktično sestavo portfelja in na koncu sledi izvedba.

Napačne odločitve pri investiranju so največkrat posledica hitrice in odločanja pod močnim čustvenim vplivom.

Stopnja varčevanja slovenskih gospodinjstev je med najvišjimi v Evropi. Kako bi lahko spodbudili prenos individualnih prihrankov iz bank v druge finančne naložbe oziroma kako bi se ljudje lažje odločali za individualno upravljanje premoženja?

Pozitiven je podatek, da je stopnja varčevanja v Sloveniji na visoki evropski ravni, vendar pa zgolj varčevati v bančnih depozitih ni primerno, saj ti zaradi izredno nizkih (skorajda ničnih) donosov ne morejo ustrezno zaščititi premoženja strank pred posledicami visoke inflacije, zaradi česar to vsak dan izgublja vrednost.

Individualno upravljanje premoženja je storitev, ki strankam omogoča, da profesionalna oseba v njihovem imenu in za njihov račun upravlja oziroma investira njihovo premoženje v skladu z dogovorjeno naložbeno politiko. Čudežne formule, kako pridobiti stranke za takšno investiranje njihovega premoženja, ni, predvsem jih je pomembno izobraževati in jim predstaviti različne možnosti investiranja in njihove morebitne posledice.

Pri strankah morda pogrešamo več samoizobraževanja oziroma samoiniciativnosti in s tem zavedanja, da investiranje v vrednostne papirje prinaša določeno tveganje, ki ga je treba ustrezno upravljati, oziroma je to včasih bolje prepustiti strokovnjakom. Opažamo namreč, da osebe pred nakupom avtomobila opravijo obsežne analize, prebijejo ogromno časa po avtomobilskih salonih, za izobraževanje iz osebnih financ pa namenijo le kakšno uro časa na leto.

Kako bi lahko okrepili izobraževanje in informiranje vlagateljev o finančnih instrumentih na trgu? In kako bi spodbudili kulturo varčevanja v drugih oblikah naložb in dolgotrajnega varčevanja za starost v različnih oblikah, saj finančne institucije že leta opozarjate, da premalo denarja namenjamo varčevanju za starost? Ali morebiti pri mlajših generacijah vendarle opažate kakšne spremembe na tem področju?

Pri mlajših generacijah prepoznavamo, da se bolj zavedajo potrebe po dolgoročnem varčevanju. Na splošno so finančno bolj pismene, vendar je premik opazen tudi v finančni pismenosti celotnega prebivalstva. Mlajše generacije imajo poleg tega drugačen pogled na pokojnine, saj že od staršev dobijo informacijo, da prejeta pokojnina ne bo dovolj za preživetje in da bo za starost treba poskrbeti tudi drugače, na primer s plemenitenjem svojega premoženja na kapitalskih trgih.

So pa mladi bolj nagnjeni k tveganim naložbam, kar je tudi prav. V zadnjih letih smo sicer priča nepremišljenemu in čustvenemu investiranju (Reddit oziroma Robin Hood) na podlagi nepreverjenih novic na spletu (tviti, zapisi na forumih itd.), kar izkrivlja podobo investiranja v vrednostne papirje.

Kakšno vlogo pa imate finančne institucije pri finančnem opismenjevanju vlagateljev? Kakšen bi bil najbolj optimalen program finančnega izobraževanja, tudi na ravni države?

Omogočamo brezplačen pogovor z našimi finančnimi strokovnjaki.

Tudi država je naredila korak naprej v tej smeri z uvedbo izobraževanja iz osebnih financ na osnovnih šolah, vendar je učenje vseživljenjski proces in finančni svet se spreminja in razvija izredno hitro, tudi zaradi vseprisotne digitalizacije, ki pred ponudnike finančnih storitev postavlja nove izzive in obenem prinaša izjemne priložnosti za rast in razvoj poslovanja. Na primer, še pred nekaj leti smo uporabljali hranilne knjižice, danes pa se pogovarjamo o svetu decentraliziranih financ na verigi podatkovnih blokov (blockhain).

Zelo priljubljene so še vedno kriptovalute, vendar se večina ubada z vprašanjem, kam in koliko vlagati. Kako pa Ilirika vstopa na trg kriptosveta?

Res je, družba Ilirika Kripto svet v začetku aprila vstopa na področje upravljanja digitalnega premoženja. Strankam bomo omogočili varno in pregledno investiranje manjšega dela njihovega premoženja v nov naložbeni razred kriptovalut. Prav ta tri vprašanja (kje, kaj in koliko), ki si jih zastavlja vsak skrben in moder investitor, so glavno vodilo pri uresničevanju poslanstva naše nove družbe.

V Sloveniji se je konec februarja končala javna obravnava predloga zakona o davku od virtualnih valut, ki med drugim predlaga desetodstotni davek od vrednosti unovčenih virtualnih valut? Kakšno je vaše mnenje o njem?

Davek oziroma predmetna zakonodaja daje legitimnost digitalnemu premoženju. Sledi mu še regulativa MiCAR, ki v EU postavlja enotna pravila igre za ponudnike storitev z virtualnimi valutami, tako da digitalno premoženje v finančnem svetu postaja mainstream.

Zgradba Ilirike BPH v središču Ljubljane. FOTO: Blaž Samec/Delo

Tudi v finančnem sektorju sta čedalje pomembnejši spoštovanje in uveljavljanje trajnostnih načel, to je vključevanje okoljskih, družbenih in upravljavskih dejavnikov (ESG) v sprejemanje odločitev. Kaj bi po vašem mnenju to lahko dolgoročno prispevalo k finančnemu sektorju?

Pri strankah doslej nismo zaznali velikega interesa za trajnostna načela, ko se odločajo o investiranju, saj uveljavitev teh lahko vpliva na nižjo donosnost oziroma nižje dividende (vsaj kratkoročno). Za stranke sta še vedno na prvem mestu varnost in donosnost naložbe, kajti večina investitorjev je dokaj konservativnih. Bojim se, da je vojna v Ukrajini še dodatno postavila sicer izjemno pozitivno idejo dejavnikov ESG ​v drugi plan.

Digitalizacija je v zadnjih nekaj letih močno spremenila delovne procese v vseh panogah. Kako se to odraža v vašem poslu in kakšne prednosti prinaša strankam, tudi v luči vaše aplikacije Ilirika Online?

Že vse od začetka poslovanja smo v nenehni digitalni transformaciji. Izredno hitro smo namreč na Ljubljanski borzi končali trgovanje na parketu in začeli proces digitalizacije, ki se danes odraža tudi v trgovalni platformi Ilirika Online, ki je računalniška in mobilna aplikacija za nakupe delnic na skoraj vseh svetovnih borzah. Strankam omogočamo dostop 24/7/365 za oddajo borznih naročil in spremljanje stanja njihovega portfelja. Platforma omogoča tudi hitrejšo komunikacijo s strankami, med drugim obveščanje o korporacijskih dejanjih izdajateljev in drugih pomembnih stvareh.

Kako pa digitalizacija vpliva na trgovanje, na dogajanje na borzah in katere nove izzive prinaša?

Digitalizacija je prinesla občutne prednosti na področju hitrosti izmenjave informacij, zaradi te se transakcije izvedejo hitreje, kar je velika prednost za stranke, saj jim ni treba čakati na telefon, na dosegljivost in na voljo borznega posrednika.

Digitalizacija je prinesla tudi popolno preglednost, saj kar naročiš, tudi dobiš. To onemogoča manipulacijo, zavlačevanje ali človeško napako – sistem je pregleden, hiter in jasen, mali investitor pa je izenačen z velikimi oziroma institucionalnimi investitorji pri oddaji naročil.

Kako v Iliriki sledite trendom v finančnem svetu oziroma kako jih tudi ustvarjate v državah, kjer ste prisotni, še posebej v Sloveniji?

Morda bi se izognil uporabi besede trend, saj se v osnovi investiranje v vrednostne papirje ni spremenilo od samega začetka delovanja prvih borz, razlika je le v hitrosti in zanesljivosti. Kot že omenjeno v prejšnjih odgovorih, smo že leta 1999 uvedli sistem digitalne trgovalne platforme, ki je danes Ilirika Online in preko katere lahko naše stranke dostopajo domala do vseh svetovnih borz. Že od leta 2019 omogočamo strankam odpiranje trgovalnih računov za nakupe delnic pri nas prek sistema videoidentifikacije. Tako, da smo vedno v koraku s časom oziroma novimi (modnimi) smernicami v finančnem svetu.

Na koncu še vprašanje, ki ponavadi zanima naše bralce - imate kakšen nasvet za vlagatelje?

Investiranje je tek na dolge proge. Kratkoročno ustvarjeni dobički naj vam ne dajo kril, saj ob prvih uspehih pri investiranju pripravljenost za prevzemanje tveganj naraste in pogosto potem sledi preveč tvegano investiranje, čemur sledi izredno trd pristanek v obliki visokih izgub. Zato je v takšnih primerih boljše (še posebej če je vlagatelj bolj impulziven investitor), da svoje premoženje prepustite v upravljanje preudarnim in izkušenim finančnim strokovnjakom, ki so usposobljeni za prevzemanje in upravljanje tveganj na kapitalskih trgih.