Sredstva v vzajemnih skladih porasla za 1,4 milijarde evrov

Čista vrednost premoženja v slovenskih družbah, ki upravljajo 77 investicijskih skladov, se je v zadnjem letu (od lanskega oktobra do letošnjega septembra) opazno povečala, in sicer s 4,4 na 5,8 milijarde evrov, pravi direktorica Združenja družb za upravljanje Mira K. Veljić. To je posledica dveh dejavnikov: dviga tržnih tečajev in porasta neto vplačil. Letos do konca septembra so vplačila v sklade znašala 604 milijone, izplačila pa 241 milijonov evrov. Članice združenja družb za upravljanje se ob tem ukvarjajo tudi z individualnim upravljanjem premoženja v vrednosti treh milijard evrov, skupaj pa upravljajo 8,8 milijarde sredstev.  

V vzajemne sklade sicer vlaga svoje prihranke skoraj 340 tisoč oseb, povprečna vrednost njihovega vplačila pa je letos znašala dobrih 1200 evrov. Ob tem je zanimivo, da naši vlagatelji v primerjavi s povprečjem v EU v večji meri vlagajo v bolj tvegane delniške sklade, njihov delež je skoraj 70-odstoten, manj pa v mešane, obvezniške in denarne sklade. 

Od petih družb za upravljanje, ki delujejo pri nas, imajo še naprej največji tržni delež NLB Skladi (40,2 odstotka), sledijo pa Triglav Skladi (31,1), Generali Investments (14,2), Sava Infond (13,1) in Primorski skladi z enoodstotnim tržnim deležem.     

Individualni finančni računi za dolgoročno varčevanje

Vlada je lani sprejela strategijo razvoja kapitalskega trga, ki kot enega glavnih podpornih ukrepov predvideva uvedbo individualnih finančnih računov za finančne instrumente. V združenju družb za upravljanje menijo, da bi bila to dobra spodbuda za dolgoročno varčevanje in gradnjo premoženja. Kot prednosti za vlagatelje vidijo tudi davčne olajšave in možnost dostopa do raznolikih naložbenih možnosti.

Predsednik združenja družb za upravljanje in predsednik uprave Triglav Skladov Benjamin Jošar v tem kontekstu kot primer dobre tuje prakse, ki bi si ga želeli tudi pri nas, izpostavlja britanske individualne varčevalne račune (ISA). Ti omogočajo letna vplačila v vrednosti do 20 tisoč funtov, ki so v celoti oproščena dohodnine na obresti in kapitalske dobičke. Take račune lahko odprejo vsi tamkajšnji davčni rezidenti, ki so starejši 16 let ali več. 

Mladi bolj nagnjeni k investiranju, a še konservativni 

Ne glede na porast investiranja v vzajemne sklade pa Slovenci ostajamo fiinančno konservativni, saj imamo še vedno daleč največji delež finančnega premoženja, prek 27 milijard evrov, naloženega v obliki bančnih depozitov, navade ljudi se le počasi spreminjajo. Na drugi strani raziskava Mladi in finančni trgi, ki jo je za Združenje družb za upravljanje opravila agencija Valicon, sicer kaže, da je generacija Z (mladi do 27 leta) bolj nagnjena k naložbam v delnice, obveznice, vzajemne sklade in kriptovalute. A na vprašanje, kaj bi naredili s 100 tisoč evri, je še vedno več kot polovica vprašanih odgovorila, da bi kupila nepremičnino ali zemljišče, kar kaže, da nas čaka še kar nekaj dela na področju finančnega opismenjevanja, menijo v združenju.