Na okrogli mizi sodelujejo eminentni gostje: Benjamin Jošar, predsednik uprave Triglav Skladov, Alenka Žnidaršič Kranjc, ustanoviteljica in lastnica Skupine PRVA, Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, Dalibor Ćubela, predsednik uprave Zagrebačke banke, Dinko Lucić, predsednik uprave Privredne banke Zagreb in Marko Badurina, predsednik uprave Hrvatske poštanske banke.

Kot pravi Dalibor Ćubela, predsednik uprave Zagrebačke banke, je trga kapitala za ekonomijo države še kako pomemben. Po njegovem je pristop kapitalu večji in močnejši, če je trg bolj razvit.

Konferenca Kapitalski trgi v Zagrebu. FOTO: Leon Vidic/Delo

Brodnjak glede povezovanja trgov kapitala ni optimist. Po njegovem bodo države primorane sklepati »manjše alianse regijske narave«. Potegnil je vzporednico med trgom kapitala na Hrvaškem in v Sloveniji: Na Hrvaškem je dividenda obdavčena z 10 odstotki, v Sloveniji s 25 odstotki.

Kje so ovire za razvoj kapitalskih trgov?

V Sloveniji je na borzo zlahka postaviti državno družbo za avtoceste Dars z ogromno kapitala in cash flowa, a država tega ne naredi, pravi Brodnjak. Zakaj ne, se sprašuje: »Zakaj ne postavi na borzo 25 odstotkov minus eno delnico? Kaj bi država s tem izgubila? Je v interesu države, da to naredi?« »Ni,« odgovarja. Problem je v tem, zakaj ni … In zakaj ne postaviti na borzo jedrske elektrarne? In zakaj ne vsaj enega od stebrov električne energije?

Brodnjak ne verjame, ko politiki govorijo, da v Sloveniji obstaja volja za razvoj kapitalskih trgov. Z eno potezo lahko to naredite, je dejal in pozval državo: »Postavite Dars na borzo.« Navdušen je nad odločevalci na Hrvaškem, ker »govorijo isti jezik«. V Sloveniji tega ni ...

Dinko Lucić je spomnil na čase tranzicije, ki niso bili ravno srečni, saj so se takrat kapitalski trgi zlomili, ljudje so v verigah izgubljali denar. »Ko pogledamo strukturo finančnih sredstev prebivalcev, ni čudno, da depoziti prevladujejo. Na Hrvaškem so se z 49 spustili v letu 2019 na 44 odstotkov, narasel pa je delež državnih vrednostnih papirjev. Teh je zdaj 4 odstotke.«

Okrog 80 odstotkov gospodinjstev je lastnikov nepremičnin, tudi v Sloveniji je ta delež visok, je omenil, evropsko povprečje pa je okrog 62 odstotkov. Imajo pa v EU gospodinjstva trikrat več delnic kot na Hrvaškem.

Konferenca Kapitalski trgi v Zagrebu. FOTO: Leon Vidic/Delo

Kranjčeva na zadeve gleda drugače, pravi: »Mi smo začeli razvijati druge oblike vlaganj – sklad dolžniškega kapitala, ki je začel delovati pred tremi leti s 25 milijoni evrov kapitala. Vanj so vlagali le slovenski vlagatelji.«

Tudi v Sloveniji je težko najti vlagatelje, ki so pripravljeni vlagati v druge oblike, pravi Kranjčeva. Donos je blizu 9-odstoten, dodaja, a še vedno ni velikega odziva, kljub temu, da je večji od depozitov v bankah ali od donosa kriptovalut.

»Mi nismo konkurenca bankam, vključujemo se, kjer se banke ne,« je dejala Kranjčev in omenila gradbene projekte na Hrvaškem in v Sloveniji, kjer banke ne financirajo projektov pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja in tudi ne vlagajo v kakšne manjše prevzeme.

Za Badurino depoziti niso cilj, temveč le orodje do cilja. Tudi on je optimist glede razvoja trga kapitala in se strinja, da govorijo isti jezik z odločevalci. Obdavčitev na Hrvaškem je primerljiva z EU.

Jošar se strinja, da je digitalizacija ena najbolj primernih poti, kako čim več državljanov vključiti v nekoliko bolj tvegane oblike. Tako v Sloveniji kot na Hrvaškem je veliko digitalnih podjetij, meni, ki se trudijo spodbujati trg kapitala in jih vključiti v svoje poslovne modele.

Konferenca Kapitalski trgi v Zagrebu. FOTO: Leon Vidic/Delo

Ali bi Lucić na borzi rad videl državna podjetja? Pritrdil je, a spomnil na »ceno« tega oziroma politično voljo, ki ima bistveno vlogo pri tem. Zagrebška borza je lastnica slovenske Ljubljanske borze. Na vprašanje, ali je med njima doslej prišlo do sinergije, Brodnjak odgovarja nikalno. Razloge vidi v zakonodajnem okviru, tudi v infrastrukturi. Slovenija mora po njegovem postoriti še veliko tega, medtem ko je Hrvaška ključne zadeve izpolnila, popolniti mora med drugim le vrzel zlasti na področju finančne pismenosti, ki je »kolektivna odgovornost« - vlade, regulatorjev, supervizorjev, vseh »igralcev« …

Na vprašanje, katera podjetja bi radi videli na Zagrebški borzi, katere delnice bi bile privlačne in zakaj mislite, da se veliki igralci, države, zadržujejo pred ponujanje delnic, je Lucić odgovoril, da zdaj ne bi izpostavljal določenih podjetij v primerjavi z drugimi, mislim, da glede na strategijo, ki se zdaj definira in seveda tudi zaradi članstva v OECD, zaradi razvoja gospodarstva itd. »Predvidevam, da bomo kmalu videli nekaj večjih podjetij, državnih podjetij, ki bodo bodisi izdajala lastniške vrednostne papirje, bodisi dolžniške vrednostne papirje, Pozornosti javnosti je veliko in mislim, da bi vlagatelji, predvsem mali vlagatelji in občani, poleg seveda pričakovanega donosa, imeli še en poseben občutek in posebno pozornost do svoje naložbe, saj vedo, da poleg finančnega namena s podporo tem projektom prispevajo tudi širši skupnosti. Pa naj gre za energetsko učinkovitost ali kakšne druge projekte, povezane z zelenim prehodom. Rekel bi tudi, da se morda ne bi smeli osredotočiti samo na nove subjekte, ki bodo izdajali lastniške vrednostne papirje, ampak tudi na obstoječe subjekte, ki so to že storili, zakaj se torej ne bi bolj posvetili sekundarnim in terciarnim izdajam vrednostnih papirjev.«

Kot je še dodal Lucić, pa podpirajo tudi mala in srednje velika podjetja, kar pomeni, da se pojavljajo na kapitalski trg. »Letos smo v sodelovanju z matično banko začeli z novo iniciativo izdaje tako imenovanih mini obveznic, to je obveznic v višini od 3 do 10 milijonov evrov, ki malim in srednje velikim podjetjem omogočajo izdajo vrednostnih papirjev in da kotirajo tudi na trgu. Od treh izdaj, ki smo jih imeli letos, so vsa tri podjetja iz različnih panog. Eden je iz nepremičninske industrije, drugi je iz živilske industrije, tretji pa se ukvarja s posli z avtomobili, rent-a-carji in tako naprej. In v načrtu imamo še vrsto drugih izdaj, na tem obzorju se pojavljajo številna podjetja.«

Konferenca Kapitalski trgi v Zagrebu. FOTO: Leon Vidic/Delo

Na vprašanje, kako zahteven je ta proces za podjetja, kako težko jih je motivirati in spodbujati, pa je Lucić odgovoril, da je po opravljenem poglobljenem izobraževanju strank že več kot polovica dela opravljenega. »Glede finančnega opismenjevanja v banki delamo tudi z osnovnimi šolami, srednjimi šolami, fakultetami, potem pa predvsem s strokovnjaki, s podjetji, z malimi in srednje velikimi podjetji itd. Torej, ko prideš v malo ali srednje veliko podjetje, ponavadi tudi zaposleni v tem podjetju, ki se ukvarjajo s financami, prej niso imeli veliko stika z dolžniškimi vrednostnimi papirji in je to zanje nekaj novega. Tako bi rekel, da po dobri izobrazbi in ko se pokažejo vse prednosti in pravzaprav okno, ki ga podjetja dosežejo z vstopom na trg kapitala, ko pogledajo v prihodnost možnosti nadaljnjega razvoja, potem je dejansko za tem ni več trdega dela.«

Predolgo čakanje na soglasje ATVP

V Skupini PRVA razvijajo nov projekt z Evropskim investicijskim skladom,še vedno pričakujejo soglasje Agencije za trgovanje z vrednostnimi papirji (ATVP), posel bi bil na Hrvaškem in v Sloveniji. Alenka Žnidaršič Kranjc je uvodoma izrazila veselje, da Hrvatska banka dela na izdajah malih vlagateljev v vrednostne papirje. »Težava, ki se pojavi tako pri obveznicah kot pri bančnem financiranju, pa so pogoji, za katere je dejansko možno dobiti posojilo, saj imajo vrednostni papirji praviloma krajšo ročnost od sedmih let, tako da ko smo pri financiranju projektov dolgoročneje, pa mala in srednje velika podjetja nimajo dostopa do njega. Drugi problem, ki je bil danes že omenjen, je rok, v katerem dejansko dobiš neko soglasje državnega organa. Za odprtje sklada moramo pridobiti soglasje ATVP in v postopku smo že dve leti. In skupaj z EIF odpiramo delniški sklad, torej kapitalski sklad, cilj je približno 100 milijonov evrov, 50 milijonov je EIF že angažiral. Smo v fazi zbiranja sredstev in čakanja na soglasje agencije za trg vrednostnih papirjev in v tem trenutku pristopamo tudi k hrvaškim pokojninskim skladom z vidika njihove naložbe v ta sklad. Ciljno območje investiranja sta Slovenija in Hrvaška, tako da se tukaj spet povezujemo tako pri iskanju sredstev, kot tudi pri investiranju. Cilj je investirati predvsem v podjetja, kjer je problem dedovanja, torej da ustanovitelji nimajo svojih otrok, ki bi jim prepustili podjetja, ampak dejansko iščejo izhod in spodbudo za nadaljnjo rast. Ampak spet, obseg investicij, o katerih se govori, je tam od 7 do 10 milijonov evrov, kar pomeni spet mala in srednja podjetja.«

Digitalizacija trgovanja

Globalizacija in internet sta prinesla možnost trgovanja na tujih platformah z večjo ponudbo delnic in brezplačnimi transakcijami, kako naj Hrvaška temu konkurira? Kot je odgovoril Marko Badurina, je pojav digitalnih platform, kot je Revolut, prinesel številne spremembe na finančne trge, kjer je številnim malim vlagateljem omogočil dostop do širokega nabora finančnih instrumentov z nizkimi provizijami in odlično uporabniško izkušnjo.

»Zdaj pa so banke na drugi strani videti kot počasnejši sistemi in pogosto nekoliko bolj obremenjene z zahtevami skladnosti z zakonodajo, kar spet povzroči nekakšno papirologijo. Najprej je treba razumeti, da je del te papirologije namenjen zaščiti vlagateljev. Izvajanje kontrol ima svojo vlogo pri zmanjševanju tveganj pri razpolaganju s kakršnimi koli sredstvi. Treba je razumeti, da so banke univerzalne finančne institucije, ki zagotavljajo celovito storitev od transakcijskih do kreditnih poslov, pri čemer je investicijsko bančništvo le en segment, ki zaokrožuje celotno izkušnjo. Znižanje nadomestil bi verjetno povečalo privlačnost bank za vlagatelje, vendar to ni dovolj, potrebno je vlagati v nove tehnologije in avtomatizacijo procesov, ki bi privedli do znižanja stroškov na strani komitenta in v določenem obdobju tudi na strani banke.  Po drugi strani pa dosegamo širino in globino trga. Te platforme ponujajo dostop do trgov, ki so bistveno bolj likvidni in imajo večjo ponudbo delnic; in to v nasprotju s hrvaškim kapitalskim trgom, ki se tako kot slovenski sooča z izzivom, kako trg približati domačim in tujim investitorjem ter kaj bi potem podpiralo upravičenost vlaganj v te tehnologije.«

Kaj je glavna ovira za trgovanje

Na vprašanje, ali je skromna ponudba delnic glavna ovira za večje trgovanje ali je problem volja vlagateljev po kratkoročno bolj tveganih naložbah, pa je Jošar odgovoril, da je težko dati enostranski odgovor na to vprašanje.  »Na eni strani se mi zdi, da obstaja ena manjša skupina vlagateljev, ki so izrazito naklonjeni tveganjem, ki vlagajo v kriptovalute in na drug način presojajo, kaj je tveganje in kaj je donosnost. Potem pa obstaja en velik del prebivalcev, ki so pa izrazito nenaklonjeni tveganjem, da se pravi držijo v denarnih depozitih. In tisto, kar kot finančne institucije moramo doseči, da dosežemo te stranke je, da z njimi komuniciramo in da jim predstavimo, zakaj je pomembno, da del svojih naložb investirajo razpršeno v instrumente kapitalskega trga zato, da na dolgi rok več dobijo. Tukaj je več pobud, ena je finančna pismenost, ki je relativno velika, vprašanje pa je, kaj to pomeni? To pomeni, da moramo še več na nekih drugih spodbudah narediti, sa se moramo kot nacionalno gospodarstvo zavedati, da je v interesu vseh, da imamo ljudje aktivno premoženje, kar pomeni nujno varčevanje v stresnih instrumentih.«

In po Jošarjevih besedah tuja ponudba je, na drugi strani pa seveda ni domače ponudbe ali je ni dovolj. Zato je treba to populizirati, saj ima država kljub izzivom, ki smo jih slišali, relativno veliko kredibilnost. »Ko je Slovenija izdajala ljudsko obveznico, je ta bila zanimiva. Ko so se dogajale privatizacije v Sloveniji, so bile te zanimive. In tisto, kar bi bilo potrebno narediti več, bi bile te spodbude. Poleg tega pa je treba spraviti na borzo druge, nove izdajatelje. Če pogledamo slovenski trg kapitala, vidimo, da je pet največjih delnic izdajateljev, blue chipov - vsa ta podjetja so že obstajala že 30-40 let nazaj. In to nakazuje na en drug problem, da kapitalski trg ni izoliran. Kapitalski trg je odvisen od gospodarstva in če našega gospodarstva ne bomo peljali v smeri, kot smo slišali za Evropsko unijo, se pravi tisto, kar govori Dragi. Če tega ne bomo uresničili, potem se bomo še vedno čez pet let tako pogovarjali kot danes tukaj.«

Izzivi pokojninskega varčevanja

Na vprašanje, kakšni so izzivi pokojninskega varčevanja v Sloveniji, je Alenka Žnidaršič Kranjc odgovorila, da je v Sloveniji še prostor za razvoj pokojninskega varčevanja. »Pri nas  je problem, ker je ta vključitev v pokojninsko varčevanje prostovoljno, zato je vanj vključenih 40% Slovencev, hkrati pa obstaja limit, do katerega lahko posamezniki sploh varčujejo z davčnimi olajšavami, ki pri večjih plačah pade tam na pol oziroma en procent bruto plače, čeprav teoretično je možno plačevati blizu 6 %. Tako da smer, v katero delujemo je, da bi povečali varčevanje v pokojninskih skladih z dvigom limitov, do katerih se lahko varčuje, in pa z avtomatskim vključevanjem vseh prebivalcev Slovenije, da bi začeli potem prevzemati podjetja na Hrvaškem.«

Razvoj trga kapitala v Sloveniji

V strategiji razvoja trga kapitala v Sloveniji je nekaj lepih nastavkov, kaj treba narediti, je še dejal Jošar. »Zdaj je regulacija pri finančnih institucijah dejstvo, tako da mi niti nismo pretirano več občutljivi na to, če se pojavi kakšna nova ali manjša regulacija. Tisto, kar pa pričakujemo je, da bo manj nevzpodbud, se pravi več spodbud za varčevanje, za investiranje. To so posebni varčevalni računi, to je stimulativen sistem, ki vsaj izenačuje naložbene možnosti in to je tudi sistem, ki omogoča lažjo digitalizacijo, predvsem pri identifikaciji in pri podobnih korakih, ki so nujni za to, da vključimo čim več vlagateljev in konstantno podporo, da je sporočilo jasno s strani vseh deležnikov na trgu kapitala - da je trg kapitala za to, da se bolje razvija gospodarstvo in za to, da imamo posamezniki več premoženja.«