Specialni skladi niso zgolj alternativa bančnim kreditom

Skladi zasebnega dolga, ki so se na trgu pojavili na začetku tega tisočletja kot alternativa bančnega financiranja podjetij, so dobili zalet v finančni krizi 2008, leta 2021 pa so na globalni ravni upravljali že skoraj 1400 milijard dolarjev. V Sloveniji je zakonodaja področje začela urejati pred devetimi leti, produkt pa je na trgu še precej slabo znan.

Naš trg trenutno ponuja dva sklada zasebnega dolga. Produkt sodi v skupino alternativnih skladov oziroma specialnih investicijskih skladov, ki so ena bolj reguliranih oblik pri agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Ti skladi se oblikujejo tako, da v začetnem, vnaprej določenem obdobju od ustanovitve zbirajo kapital vlagateljev – gre praviloma za institucionalne vlagatelje –, sledi obdobje, ko zbrana sredstva posojajo podjetjem in s tem ustvarjajo donose investitorjem. Skladi imajo tudi vnaprej določeno obdobje obstoja, cilj pa je, da investitorji s sredstvi v skladu ostanejo do njegovega zaprtja, kar izraža tudi destimulativna politika izstopov.

Matija Weiss, upravljavec premoženja v družbi PRVA Skladi, kjer so sklad PRVA Private Debt ustanovili pred tremi leti, pojasnjuje, da podjetja produkt sicer postopno prepoznavajo kot eno od možnosti alternativnega financiranja. »Trenutno imamo kar veliko povpraševanja. Razlogov je verjetno več. Ocenjujemo, da so glede na gospodarske razmere na trgih, na katere se pretežno opira naše gospodarstvo, banke postale previdnejše pri financiranju, konec je protikoronskih ukrepov, gospodarstvo se ohlaja, kapitalski trgi, sploh za mala in srednja podjetja, so še precej nerazviti,« pravi sogovornik.

Pred odobritvijo posojila skrbni pregled

Izkušnje v Sloveniji kažejo, da podjetja po tem načinu financiranja povprašujejo, ko potrebujejo kapital za izvedbo projektov, če jim ne ustrezajo pogoji na banki, če potrebujejo obratni kapital, kot obliko premostitvenega kredita ali pa, denimo, če sredstva potrebujejo v zelo kratkem času, česar jim banke ne morejo zagotoviti.

»To ne pomeni, da sklad podjetja financira brez strogega pregleda. Prav nasprotno, saj smo ob zakonodaji zavezani tudi vlagateljem, ki so vplačali v sklad in pričakujejo donose. V zadnjih treh letih smo imeli več kot 150 naložbenih priložnosti, izpeljali smo jih manj kot 40, zato smo precej selektivni. Vrnilo se je že več kot 15 investicij in vsa vračila so bila v skladu s posojilnimi pogodbami,« poudarja Weiss. Naložbena politika skladov zasebnega kapitala je določena v njihovih prospektih, enako kot velja pri klasičnih investicijskih skladih.

Pred odobritvijo posojila opravijo skrbni pregled v podjetju ter analizirajo vzdržnost produkta oziroma storitve, ki naj bi jo podprli, med financiranjem pa družbo in njeno poslovanje ves čas spremljajo. Sredstva tako odobrijo stabilnim in uveljavljenim podjetjem, zagonskim praviloma ne. Sogovornik pravi, da vsa oddana posojila kakovostno zavarujejo, da zaščitijo sebe in investitorje za primer, če podjetju ne bi uspelo vrniti denarja.

Slovenija pri vseh virih financiranja na začelju EU

A cilj je, da teh zavarovanj ne bi bilo treba unovčevati, da bi podjetja denar vračala skladno s pogodbo. »Cilj dobro uresničujemo. Do zdaj smo v letu in pol podprli podjetja v skupni vrednosti 35 milijonov evrov. Ker so običajno projekti, ki jih financirajo skladi zasebnega dolga, financirani še iz drugih virov, je vrednost projektov, ki smo jih podprli, še precej večja,« pravi Weiss.

Povprečna ročnost leto in pol

Poudarja, da podjetja, ki pridobijo financiranje pri skladih zasebnega dolga, te sklade najpogosteje razumejo kot instrument, na katerega se obrnejo samo, ko pri banki ne morejo dobiti financiranja, ali pa se ne želijo ukvarjati z dolgotrajnimi postopki na bankah.

»V resnici pa smo z bankami velikokrat komplementarni, skupaj financiramo projekte. Ali pa podjetju s financiranjem pomagamo do faze, ko pri banki lahko dobi posojilo za refinanciranje posojila iz našega sklada,« pojasnjuje. Zaradi višjih obrestnih mer, po katerih kreditirajo skladi zasebnega dolga, je ročnost teh kreditov v primerjavi z bankami precej krajša. V skladu, ki ga upravljajo v PRVI Skladi, je povprečno leto in pol, vendar številna podjetja posojila poplačajo že prej. Sredstva se tako spet vrnejo v sklad in jih imajo upravljavci ponovno na voljo za novo financiranje.