Kakšni so letošnji glavni investicijski trendi

Aktualno vprašanje je, na čem lahko kapitalski trgi v letošnjem letu gradijo optimizem glede na aktualne razmere, kot so vojna v Ukrajini, visoka inflacija, nižja kupna moč, razhajanje pričakovanj kapitalskega trga in centralnih bank ... Kot pojasnjuje Slavko Rogan, višji upravljavec investicijskih skladov pri Triglav Skladih, se bo gospodarska dinamika letos še upočasnjevala. Večjo upočasnitev lahko pričakujemo na razvitih trgih, kjer se posamezne države lahko soočijo z recesijo, višjo gospodarsko rast pa na trgih v razvoju, še dodaja.

»Če pogledamo na gospodarsko rast skozi prizmo zadnjih 20 let, sta bili samo leti 2009 in 2020 negativni, vse drugo pa pozitivno. Povprečna globalna gospodarska rast je v tem obdobju znašala 2,8 odstotka, po sedanjih napovedih pa naj bi letošnja rast znašala 1,7 odstotka, kar je precej pod dolgoletnim povprečjem. Kljub vsemu je pomembno, da je pozitivna in kot taka negira scenarij recesije. Spodbuda za ohranjanje pozitivne globalne rasti se v EU izvaja z načrtom RePowerEU, v ZDA pa z zakonom o zniževanju inflacije, na Kitajskem z novim petletnim načrtom, na Japonskem pa s spodbujanjem potrošnje. Ker konfliktu v Ukrajini tudi po letu dni ni videti konca, bo ena izmed glavnih tem v Evropi še naprej skrb za energetsko preskrbo in neodvisnost, tudi s pospešenim vlaganjem v alternativne vire,« še pojasnjuje Slavko Rogan.

Gospodarsko okolje ima še zmeraj težave zaradi visoke inflacije, ki je že zagotovo dosegla svoj vrh, trenutni trend zniževanja pa je zelo obetajoč. Po Roganovih ocenah se bo zaradi zniževanja inflacije monetarno zaostrovanje umirjalo, raven obrestnih mer pa bo ostala povišana. Za zdaj se ciljne obrestne mere za letošnje leto v ZDA kažejo okoli pet odstotkov in v EU okoli 3,5 odstotka.

V pričakovanju zaključka dvigovanja obrestnih mer

»Pričakovati je, da se bo cikel dvigovanja obrestnih mer centralnih bank v tem letu zaključil (najprej v ZDA); po dokaj realnem scenariju bi se to lahko zgodilo do konca prvega polletja. Popuščanje na trgu dela bi ta scenarij še dodatno okrepilo (plačna inflacija). Zasebna potrošnja ostaja previdno nizka, vendar se kopičijo razlogi za izboljšanje sentimenta in postopno krepitev med letom. Velika verjetnost je, da bodo v tem segmentu še aktualne in potrebne fiskalne spodbude, predvsem zaradi draginje, katere intenziteta pa se tudi že zmanjšuje. Segment zasebne potrošnje je sicer v bistveno boljšem položaju v primerjavi s finančno krizo leta 2008 z vidika dveh ključnih kazalcev: razpoložljivega dohodka in zadolženosti. Privarčevana sredstva prebivalstva so tokrat precej visoka, zadolženost pa je bistveno manjša,« še pojasnjuje Rogan.

Zaznavajo se določene svetle točke, ki vodijo do višje pričakovane rasti, še dodaja sogovornik. Poslovni rezultati podjetij za zadnje četrtletje v ZDA in EU glede na razmere niso bili slabi, vendar pa so tudi napovedi vse prej kot pesimistične. »Nabavne verige se še naprej normalizirajo, pocenile so se surovine in energenti, cenijo se transportne poti. To so v tem obdobju začutili tudi finančni trgi, ki so boljše obete pozdravili z nakupnim razpoloženjem. Dodatno bo med letom olje na ogenj delniškim trgom prilil zaključek cikla dvigovanja obrestnih mer. «

Trendi transformacije v trajnostno poslovanje

Na vprašanje, kakšni so letošnji glavni investicijski trendi in kakšni so pri tem izzivi, pa Slavko Rogan odgovarja, da se bodo navkljub zaostrenemu gospodarskemu okolju in tudi vsem spremljajočim geostrateškim tveganjem nadaljevali že začeti trendi transformacije v trajnostno poslovanje. S tem se bodo odpirale nove investicijske priložnosti, ki doslej niso bile tako izrazite.

»Nekatera tveganja so prisotna (geostrateška, obrestne mere, energetika), niso nova in ni pričakovati njihove eskalacije. Novo je tveganje v finančnem sistemu, ki pa po vsej verjetnosti zaradi hitre odzivnosti regulatorjev ne bo imelo nadaljnjega negativnega učinka v sektorju ali celotnem finančnem sistemu,« pojasnjuje Rogan in dodaja, da se krepi zavedanje okoljskih, socialnih in upravljavskih vidikov (ESG). Ta segment bo eden izmed pomembnih nosilcev novega vala investicij, ki bodo tudi prispevale h globalni rasti, predvsem v obdobju do leta 2030.

»Ocenjeni znesek potrebnih investicij do leta 2050 znaša 200 tisoč milijard ameriških dolarjev (dvakratni globalni BDP 2022). Za ilustracijo pomena tega segmenta: za dosego cilja do leta 2050 imamo razvite 55 odstotkov potrebne tehnologije, ostali del je v fazah razvoja in testiranja. Iz tega izhaja, da bomo glavne naložbene priložnosti iskali v smereh nadaljnje krepitve avtomobilske elektrifikacije, proizvodnje energije iz obnovljivih virov, industrijske robotizacije, umetne inteligence itd.«

Omenjeni trendi so po besedah Slavka Rogana dolgoročnejše narave, ki se niso začeli in se tudi ne bodo končali v letošnjem letu, saj so del tako imenovanih mega trendov, ki bodo oziroma nekateri že spreminjajo sedanjo podobo sveta. Elektrifikacija avtomobilske industrije in proizvodnja energije iz obnovljivih virov ostajata tudi letos v ospredju kot dva močno rastoča segmenta. »Oba sta v fazi visoke množične adaptacije, kar jima omogoča nadpovprečne rasti. Po nekaterih ocenah sta na ravni adaptacije pametnih telefonov v letu 2008, njihova rast pa je bila potem v naslednjih 15 letih eksponencialna. Vsi trendi zelene transformacije so močno povezani s tehnologijo, zato je ta sektor tudi treba gledati v tej perspektivi.«

Težave lanskega leta so prehodne in izvirajo iz okolja (višanje obrestnih mer, ozka grla dobavnih verig itd.) Kljub temu sektor ostaja izjemno inovativen in bo, ob predpostavki končanja cikla obrestnih mer in normalizacije dobavnih verig, že v letošnjem letu spet med pomembnimi naložbenimi priložnostmi, zaključuje Slavko Rogan, višji upravljavec investicijskih skladov pri Triglav Skladih.