Neomejen dostop | že od 9,99€
Slovenci denar in prihranke večinoma vlagamo zelo previdno, na primer v bančne depozite, manj pa se ogrevamo za bolj tvegane, a dobičkonosnejše naložbe na kapitalskem trgu, ki nas lahko zaščitijo tudi pred zadnje čase vse višjo inflacijo. Kako torej najbolj modro varčevati za prihodnost?
Kakšno je lahko vseživljenjsko varčevanje? Prvi korak mora storiti posameznik oziroma stranka. Pri njej mora dozoreti potreba po učinkovitejšem upravljanju osebnega premoženja, pojasnjuje Matjaž Lorenčič, član uprave borznoposredniške hiše Ilirika (Ilirika BPH). Ta med drugim ponuja storitve borznega posredovanja, gospodarjenja s finančnimi instrumenti, storitve s področja podjetniških financ in izvedbe prevzemnih aktivnosti. »Ob pogovoru s finančnim strokovnjakom, ki mora imeti vse potrebne kompetence in deluje v družbi, ki ima za to dejavnost vsa potrebna dovoljenja regulatorjev, se naložbeni horizont kaj hitro zoži in naslednji koraki postanejo predvidljivi,« še pojasnjuje sogovornik.
Sestavni del investiranja je tveganje, pomembno pa je, da je delež premoženja, ki je izpostavljen višjemu tveganju, primeren in obvladljiv za stranko. »Na vprašanje, kolikšna naj bodo razmerja med naložbenimi razredi z različnimi stopnjami tveganj, ni enotnega odgovora, so le splošna priporočila.« Pogost način varčevanja v delnicah je, kot pravi Matjaž Lorenčič, postopno mesečno varčevanje in kombinacija z enkratnim vložkom. »Na vprašanje, ali so delnice dobra obramba pred inflacijo, je odgovor, da ne vse. Poiskati je treba delnice s področij vsakdanje potrošnje, ki imajo dominanten položaj na trgu in pretežno neelastično krivuljo cene produkta ali storitve med ponudbo in povpraševanjem.«
»Odgovori na vprašanje glede pričakovanj so zelo enozvočni, več kontradiktornosti pa opažamo pri sprejemanju tveganj. Naložbe v vrednostne papirje so povezane z različnimi tveganji. V teoriji je enostavno postavljena ločnica med lastniškimi in dolžniškimi vrednostnimi papirji, vendar je v realnem življenju marsikaj kdaj postavljeno na glavo. Celovita obravnava in pogovor s stranko omogočata postavitev varne meje višine izpostavljenosti celotnega premoženja do nekoliko bolj tveganih naložb.
Pri individualnem upravljanju premoženja ima upravljavec diskrecijsko pravico, da v imenu in za račun stranke, v okviru naložbene politike in omejitev, gospodari z njenim premoženjem, še pravi član uprave Ilirike BPH. »Na splošno lahko v primeru neugodnih razmer na kapitalskih trgih upravljavec umakne del naložb v denar oziroma izvede prestrukturiranje portfelja glede na geografsko, sektorsko ali valutno izpostavljenost. Prav ta lastnost nas ločuje od drugih podobnih produktov, kjer stranka sama prevzema naložbene odločitve in vse, kar je povezano s tem, da se transakcije izvedejo.«
Kot še pravi Lorenčič, naložbene odločitve temeljijo na analitski oceni makroekonomskega in geopolitičnega stanja. Sledita analiza gospodarskih sektorjev in nazadnje analiza določenih delnic, ki jih imamo v naložbenem fokusu.«
Vlagatelje seveda zanima, kaj se dogaja z njihovim premoženjem. Na vprašanje, kako pogosto jih o tem obveščajo, Lorenčič poudarja, da je eno njihovih vodil tudi transparentnost poslovanja in dostopnost za stranke. »Stranke na individualnem upravljanju obveščamo vsak mesec, prav tako imajo možnost vpogleda v stanje portfelja 24/7 prek naše platforme Ilirika Online, vedno pa so tudi dobrodošle v naših poslovalnicah,« še pravi Matjaž Lorenčič, član uprave Ilirike BPH.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji