Neomejen dostop | že od 9,99€
Kriptovalute so še vedno zelo priljubljene, vendar se večina ljudi ukvarja z vprašanjem, kam in koliko vlagati ter kakšna so pri tem tveganja.
Na področje upravljanja digitalnega premoženja je na začetku aprila vstopila tudi družba Ilirika Kripto svet. Glavno vodilo pri uresničevanju poslanstva te družbe so, kot pojasnjujejo, prav vprašanja (kje, kaj in koliko), ki si jih postavlja vsak skrben in moder investitor. In kako posameznik lahko pristopi v svet kriptovalut prek Ilirike Kripto svet in kakšne postopke mora pri tem opraviti? »Ilirika Kripto svet ponuja individualno upravljanje premoženja. Stranka gre ob pristopu skozi standardni postopek identifikacije, ocene tveganja, politične izpostavljenosti, ugotavljanja davčnega rezidentstva in tako dalje,« pojasnjuje Kristjan Dekleva, vodja upravljanja digitalnega premoženja v Iliriki Kripto svet. Hkrati dodaja, da je do konca promocijskega obdobja najnižji znesek za pristop 5000 evrov, sicer pa 15.000 evrov.
In kakšne so prednosti za posameznega vlagatelja, če v kriptosvet vstopa prek vaše družbe oziroma če bi vse to počel sam? »Ilirika Kripto svet zagotavlja predvsem varno in institucionalno okolje za vlagatelje, ki so zainteresirani za vlaganje na kriptotrg, a morda nimajo časa, volje ali specifičnega znanja za analiziranje in spremljanje trga, ki ima svoje specifike, in v marsičem ni primerljiv s klasičnimi kapitalskimi trgi,« pojasnjuje Dekleva in dodaja, da poleg tega poskrbijo tudi za operativno varnost sredstev in varnostne mehanizme. In s tem prevzamejo z ramen vlagateljev včasih tudi zelo veliko tveganje in vir živčnosti. Že do zdaj je bil izražen velik interes za vstop v Iliriko Kripto svet, pravi Dekleva in dodaja, da se interes konstantno povečuje skladno s prepoznanostjo Ilirike Kripto svet kot tovrstnega ponudnika.
Tveganja, povezana z investiranjem v kriptovalute, so v grobem v dveh sklopih: tržno tveganje in operativno tveganje. Tržno tveganje se nanaša na tveganje volatilnosti cene posamezne kriptovalute, še pravi vodja upravljanja digitalnega premoženja v Ilirika Kripto svet. »Dejstvo je, da je že bitcoin zelo volatilen, kaj šele nekatere manjše kriptovalute. Vlagatelji morajo biti pripravljeni na tako volatilnost, tako navzgor kot navzdol. Najpomembneje je, da vlagatelji nikoli ne investirajo več, kot so pripravljeni izgubiti, ker to lahko povzroči veliko živčnosti in posledično prodajo sredstev v najslabšem možnem trenutku.«
Medtem pa se, kot še pojasnjuje sogovornik, operativno tveganje nanaša na tveganje dostopa do sredstev, ali njihove izgube zaradi neadekvatnih postopkov in procesov. »Ilirika Kripto svet tudi pri tem poskrbi za varnostne mehanizme, kot so 2FA, deljena gesla, whitelisting, time-lock transakcij in tako dalje.«
Na vprašanje, kje so shranjene kriptovalute in kako jih lahko posamezni vlagatelj dviguje oziroma unovčuje, pa Kristjan Dekleva odgovarja, da so kriptovalute shranjene pri partnerskih menjalnicah, pri katerih imajo odprte račune. »Glede na prihodnje povpraševanje in razvoj bomo razmislili o lastnih skrbniških denarnicah. Vlagatelji lahko vplačajo in si izplačajo samo evre; trenutno ne omogočamo prenose kriptovalut.«
Za storitev gospodarjenja z virtualnimi valutami Ilirika Kripto svet zaračunava upravljavsko provizijo, ki je obračunana od sredstev v upravljanju, in delitev dobička, ki je vezana na najvišjo vrednost sredstev v celotnem obdobju od podpisa pogodbe do obračuna. »Provizije so odvisne od kompleksnosti same trgovalne strategije in znašajo od enega do 2,5 odstotka za upravljavsko provizijo ter pet do dvajset odstotkov za delitev dobička.« Davčna ureditev glede obdavčitve virtualnih valut ni opredeljena in je v pripravi. To posledično pomeni, da do nadaljnjega trgovanje in naložbe v kriptovalute niso predmet obdavčitve.
Naj spomnimo še na anketo, ki jo je za Združenje družb za upravljanje investicijskih skladov marca izvedla družba Valicon med 1017 ljudmi, starimi med 18 do 65 let. Anketa je pokazala razmeroma nizko stopnjo finančne pismenosti in to, da 62 odstotkov vprašanih varčuje, največ med njimi do 50 evrov na mesec. V primerjavi z raziskavo iz leta 2015 se je delež tistih, ki varčujejo, povečal za sedem odstotnih točk. Za deset odstotnih točk na 46 odstotkov pa se je povečal delež tistih, ki varčujejo namensko. Če bi imeli 10.000 evrov, ki bi jih lahko namenili izključno varčevanju, bi tretjina vprašanih sredstva namenila v naložbe v plemenite kovine, četrtina pa v nepremičnine in kriptovalute.
Kriptovaluta bitcoin je v Srednjeafriški republiki postala zakonito plačilno sredstvo, je konec aprila sporočil njihov predsedniški urad. S tem je postala druga država na svetu, ki se je odločila za takšno potezo. Salvador je bila namreč prva država, kjer je kriptovaluta bitcoin postala zakonito plačilno sredstvo. Zakon, ki omogoča plačevanje z bitcoini, je po poročanju STA začel veljati 7. septembra lani.
Srednjeafriška republika s približno 4,7 milijona prebivalci je tako postala prva afriška država, kjer je bitcoin zakonito plačilno sredstvo. S to potezo se po besedah vodje kabineta predsednika republike Obeda Namsia Srednjeafriška republika uvršča na zemljevid najdrznejših in vizionarskih držav na svetu. Zakonodajalci so sprejeli predlog zakona, s katerim je bitcoin postal zakonito plačilno sredstvo poleg franka CFA in s katerim je bila legalizirana uporaba kriptovalut. Nova zakonodaja vključuje uporabo kriptovalut v spletni trgovini in vseh elektronskih transakcijah. Vodilni predstavnik opozicije je nasprotoval glasovanju in dejal, da je cilj te poteze ogroziti uporabo franka CFA – regionalne valute, ki jo podpira Francija in je vezana na evro.
Poleg Srednjeafriške republike jo uporabljajo še Kamerun, Čad, Republika Kongo, Gabon in Ekvatorialna Gvineja. Srednjeafriška republika, ki je nekdanja francoska kolonija, pa kljub bogatim zalogam rudnin sodi med najrevnejše države sveta.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji