Financiranje trajnostnega razvoja

V okviru poslovne konference, s katero medijska hiša Delo zaključuje večmesečno poslovno kampanjo Kapitalski trgi 2024: Prihodnost varčevanja in naložb, so udeleženci odprli tudi tematiko financiranja trajnostnega razvoja podjetij z dostopom do trgov zasebnega in tveganega kapitala. O tem so razpravljali Miran Kovač, direktor Alfi PE, Luka Podlogar, predsednik uprave NLB Skladi, Igor Čičak, predsednik uprave Provectus Capitals Partners, Petar Vlaić, predsednik Združenja družb za upravljanje pokojninskih skladov in pokojninskih zavarovalnic (UMFO, Udruga društava za upravljanje mirovinskim fondovima i mirovinskih osiguravajućih društava), in Hrvoje Čuvalo, predsednik uprave Hrvaške banke za obnovo in razvoj (HBOR).

Sklade trg še spoznava

Skladi zasebnega in tveganega kapitala so v primerjavi z zahodnim svetom, kjer so doživeli ekspanzijo v 80. in 90. letih, na slovenskem in tudi hrvaškem trgu dokaj nov produkt. »V KF Financah smo pred petimi leti prepoznali priložnost na trgu Slovenije in Hrvaške in zagnali alternativne sklade, potem se je to začelo širiti. Do takrat trg v resnici ni vedel, kaj so skladi zasebnega kapitala. Zdaj pa so potencialni investitorji bolj ozaveščeni,« je uvodoma povedal Miran Kovač, direktor Alfi PE.

Tudi podjetja vse bolj prepoznavajo, da imajo pri financiranju alternativo bančnim posojilom, da imajo namesto tega za partnerja lahko sklad, ki vanje vloži denar. Prednost skladov v primerjavi z bankami je, da lahko hitreje prispevajo k razvoju predvsem malih in srednjih podjetjih, ki pa so hrbtenica gospodarstva. »Strah podjetij pred temi alternativnimi skladi počasi bledi, postajamo nekdo, ki ponuja roko in ne več neki bav-bav,« ugotavlja Kovač.

Petar Vlaić, predsednik združenja za upravljanje pokojninskih skladov je povedal, da so ti skladi vse bolj prepoznani kot ustrezen način varčevanja za starost in ljudje prepoznavajo, da so sredstva, ki jih imajo na računu, res njihova osebna in ne gredo v skupno blagajno. »Res je, ti skladi so lahko volatilni, ampak dolgoročno so donosni, kar je ključno, daj je dolgoročno tudi varčevanje za starost. Želel pa bi, da bi člani lahko sami izbirali sklad, v katerega bi vlagali sredstva.

Priložnost za več inovacij

Luka Podlogar, predsednik uprave NLB Skladi je poudaril pomen razvoja skladov zasebnega in tveganega kapitala, saj lahko spodbudijo inovacije, produktivnost in gospodarsko rast. To pa je temelj konkurenčnosti. »Zavedamo se, da so mala in srednja podjetja hrbtenica gospodarstva, drugo vprašanje pa je, ko govorimo o ukrepih, s katerimi bi jih podprli. Na tem področju je mogoče še veliko narediti, na primer pri olajšavah za investicije, pri davkih, administrativnih ovirah.« Kot primer je navedel razvoj vetrne elektrarne v Sloveniji, ki traja tudi osem let. To ni zanimivo za podjetja, prav tako so prepočasna sodišča. Administrativne ovire je treba zmanjšati. »Premikamo se v pravo smer, a prepočasi,« je zaključil.

Razvit kapitalski trg je po njegovem nujen, če želimo izboljšati konkurenčnost. »Ni pa seveda edina stvar, ki izboljšuje konkurenčnost države. Razvit trg kapitala pomeni precejšnjo razpršenost virov kapitala, saj kot vemo, se večina podjetij pri nas financira z bančnimi posojili. Ni vsak podjetniški projekt primeren za bančno financiranje. In zaradi tega lahko izgubljamo priložnosti, če nimamo razvitega kapitalskega trga, ki bi ustvaril nekaj podpore za te bolj tvegane projekte.« Poleg tega svež lastniški kapital v podjetjih pomeni nov razvoj in dodatno zaposlovanje, dodatne delavce, ki so seveda potrebni za takšen razvoj. In vse to ima velik vpliv na višjo raven gospodarske rasti.

Hrvoje Čuvalo, predsednik uprave hrvaške banke za obnovo in razvoj je dejal, da na Hrvaškem ne potrebujejo osem let za ustanavljanje skladov tveganega kapitala. »Vložili smo 50 milijonov evrov kapitala, v skladih imamo zdaj 300 milijonov evrov sredstev. To pomeni, da smo na vsak vloženi evro pridobili šest evrov drugih vlagateljev,« je povedal. S temi sredstvi financirajo 150 projektov iz panog IT, proizvodnje, zdravstva.

Igor Čičak, predsednik uprave Provectus Capitals Partners je dejal, da z naložbo v neko podjetje spodbudijo transformacijo iz lokalnega šampiona v regionalnega, s tem pa jim omogočijo dostop do novih investitorjev. Vlagatelji v sklade so institucionalni, pomembno pa bi bilo, da bi razširili njihov nabor. Morda s komercialnimi bankami, tudi premožnejšimi posamezniki.

Problemi ureditve alternativnih skladov

Na vprašanje, kako spodbuditi večji dostop do sredstev zasebnega kapitala, kako so to rešili v drugih državah, po kom naj se zgledujemo, pa je Miran Kovač odgovoril, da so nekatere države v Evropi specializirane za to industrijo, kot je npr. Luksemburg, delno Nizozemska, Velika Britanija kot tipična in ZDA, ki so onstran Atlantika. »In tukaj je Hrvaška, kot smo že slišali, veliko boljša in ugodnejša, če pogledaš samo ta kapitalski trg, ker je tu lažje priti do kapitala kot v Sloveniji, ker je ureditev samih alternativnih skladov boljša v Sloveniji. Če bi ureditev alternativnih skladov v Sloveniji združili s hrvaško davčno ureditvijo, bi bili že na pol poti.«

S tem se je strinjal tudi Podlogar, ki je ob tem še dodal, da so stvari zelo dobro ustvarjene na samem področju regulacije skladov, potem pa je na davčnem področju vse nejasno, nekaj ​​velike sivine, kar je treba rešiti, te tehnične stvari.