Pri projektih ne smemo pozabiti na tveganja

Skupina GrECo International je mednarodna zavarovalno posredniška skupina in so svetovalci za industrijska zavarovanja, navzoči pa so v 16 državah s 57 pisarnami, je uvodoma pojasnil generalni direktor GrECo International Damir Pelak. Dejavni so tudi kot pozavarovalni posredniki, ocenjevalci tveganj in razvijalci programskih rešitev za zavarovanja za potrebe strank. Ponujajo specializirane rešitve za različne panoge: gradbeništvo, energijo, finančne institucije in letalstvo.

Veljajo za vodilno v širši regiji CESEE, s sedežem matičnega podjetja na Dunaju, kmalu pa bodo praznovali 100. obletnico ustanovitve. V Sloveniji pa so prisotni od leta 1992. Njihova ciljna skupina so predvsem korporativni zavarovanci, ki potrebujejo strokovne nasvete in ustrezne rešitve, njihova vloga je pomembna pri družbah, ki želijo strokovno podporo pri upravljanju poslovnih tveganj.

Osredotočeni na gradbeništvo

Zdaj aktivno sodelujejo v dveh največjih slovenskih gradbenih projektih. Njihove reference so druga cev predora Karavanke in drugi tir Divača-Koper, ter rekonstrukcija odseka železniške proge Beograd-Budimpešta, avtocesta Preljina-Požega, modernizacija in rekonstrukcija železniške proge Novi Sad-Subotica.

Škodni primeri pa so bili na primer pri gradnji metroja leta 2009, saj se je porušil tunel, kjer je bil tudi Arhiv mesta Köln v Nemčiji; leta 2017 pa se je porušil tunel v izgradnji in poškodba železnice v Rastattu v Nemčiji, ki je glavna pot med Nemčijo in Švico. Po trenutnih ocenah je tu škode za več kot dve milijardi evrov.

Kot je še poudaril Damir Pelak, je zavarovalni posrednik dobrodošel partner pri upravljanju tveganj na projektu, skupaj z zavarovalnim posrednikom se izvede ustrezen program poslovnih tveganj in izbor zavarovanja, poleg tega pa zavarovalni posrednik pomaga pri reševanju kompleksne škode.

Kje vse so tveganja

Kaj vse so pa lahko tveganja? Nestabilnost v državi, kjer se izvaja projekt, teroristični napad, kibernetski napad z izsiljevanjem, odškodninski zahtevki zaradi zamude, pandemija in plačilna nedisciplina; zavarovanja pa so lahko  zaradi političnega rizika, v primeru terorističnega napada, v primeru kibernetskega napada, zaradi zamude s končanje projekta, zaradi izpada dohodkov zaradi pandemije, parametrična zavarovanja in zavarovanje terjatev.

Priporočila za preprečitev škod

Generalni direktor GrECo International Damir Pelak je predstavil še sedem osnovnih priporočil za preprečitev škod pri gradbenem projektu, ki so lahko zelo visoke. In sicer je najprej treba pripraviti ustrezno časovnico za projekt in ustrezen Risk Management protokol (protokol za upravljanje s tveganji). Moramo tudi držati podizvajalce odgovorne za svoje napake ter ostati objektiven pri izboru izvajalcev in svetovalcev. »Zniževanje nujno potrebnih stroškov pelje do posledic nevzdržnosti prevzemanja tveganj,« je še dejal Pelak in dodal, da je treba zagotoviti celovito zavarovanje projekta (Umbrella or Vrap-up insurance coverage), že na samem začetku pa ustreznega zavarovalnega strokovnjaka na področju gradbeno-montažnih zavarovanj.

Potrebujemo sprememo miselnosti

Mag. Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke je poudaril pomen odgovornega investiranja. Se pa vedno pojavi vprašanje, kdo ga bo zagotovil in to nikakor ni samo država. Opozoril je na to, da je pandemija covida-19 močno vplivala na tokove, in sicer so javne investicije upadle za tretjino. Največja ovira javnih investicij bo velika zadolženost držav, ključno vlogo pri povečanju naložb bodo imele razvojne banke.

Potrebne so spremembe na področju finančnih instrumentov in pomembno je, kako porabljamo evropska sredstva. Opozoril je, da je v primerjavi s siceršnjo prakso v Evropi v Sloveniji na voljo daleč največ nepovratnih sredstev, to je 8,4 milijarde nepovratnih v primerjavi s 700 milijoni povratnih, tako da je odgovorno ravnanje ključnega pomena. Ob tem moramo tudi vedeti, da ima Evropa zdaj bistveno drugačno agendo, kot je bila pred pandemijo.

»Povečanje naložb v podporo trajnostnemu in vključujočemu okrevanju po pandemiji je zdaj prednostna naloga, kar vključuje spodbujanje naložb v infrastrukturo in energetski prehod, v odpornost in v zdravstveno varstvo,« je poudaril, medtem ko se v Sloveniji neugodni trendi investicij nakazujejo ravno na področjih, ki jih kot prioritetna izpostavlja EU v okviru sklada za okrevanje in odpornost.

»Še vedno je več javnih investicij v stare tehnologije, objekte in sektorje kot pa v nove zelene in trajnostne rešitve, med tem pa bo po trenutnih ocenah do leta 2050 treba v Evropi vložiti 28 bilijonov evrov za zeleno transformacijo – tri četrtine tega zasebni sektor –, če želimo postati podnebno nevtralna celina,« je poudaril. Temu cilju bi morali naslednja tri desetletja vsako leto nameniti 700 milijard evrov, kar je velik izziv, a tudi priložnost za podjetja, ki ponujajo zelene rešitve.

Odgovorne naložbe

Vlogo razvojnih bank je označil kot ključno pri odgovornih javnih investicijah. SID banka že zadnje desetletje posveča posebno pozornost spodbujanju transformacije gospodarstva v bolj trajnostne in krožne oblike poslovanja. V času presežne likvidnosti na trgih ni težava dobiti sredstev, ampak ustrezne projekte, ki bodo podpirali cilje, ki si jih želimo v prihodnosti. Na tem področju potrebujemo spremembo v razmišljanju, je poudaril Sibil Svilan. Dva ključna elementa investicij prihodnosti sta namreč učinkovitost in/ali upravičenost in pri pripravi projektov je še vedno velik izziv, kako to zagotoviti.

Ampak premik v to smer je nujen, samo tako bo mogoče ponovno privabiti velike investitorje, ki so se v pandemiji premaknili v varne naložbe. Ključno je pridobiti njihovo zaupanje, kar je mogoče tudi s pomočjo partnerjev. Zavedati pa se je treba, da prave, odgovorne investicije – vse so vezane na zeleni prehod –, ne dajo rezultatov takoj, ampak čez desetletje ali več, zato je nujno dati pospešek mešanim oblikam financiranja, povezati povratna in nepovratna sredstva. Sprememba v načinu razmišljanja bo omogočila, da bomo z javnimi investicijami vlagali v trajnostni razvoj in dosegli cilje, ki si jih želimo, je poudaril Svilan.

Pravila javnega naročanja varujejo ponudnika

Samo Červek, predsednik državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DKOM), je med drugim izpostavil, da tudi iz sodne prakse Sodišča EU izhaja, da morajo države zagotoviti učinkovita in hitra pravna sredstva zoper odločitve naročnikov. Tudi Ustavno sodišče je že zavzelo stališče, da je glavni cilj postopka revizije javnega naročila zagotoviti spoštovanje načel in pravil javnega naročanja in ne varstvo upravičenja posameznika, da bi bil v postopku javnega naročanja izbran kot najugodnejši ponudnik. »Pravila javnega naročanja varujejo ponudnika, hkrati pa omejujejo naročnika pred samovoljnim ravnanjem. Končni cilj zakonodaje o javnem naročanju, vključno z zakonom o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja je, da sta oddaja in izvedba javnega naročila hitri in učinkoviti, saj se z javnim naročanjem zagotavljajo blago, storitve in gradnje, potrebne za opravljanje nalog javnega sektorja.«

Z odločitvijo DKOM se varuje zakonita, racionalna in transparentna poraba proračunskih sredstev, ob tem pa sama odločitev ne vpliva neposredno na sklenitev pogodbe s ponudnikom. DKOM pri svojem odločanju ne izvršuje upravne funkcije, ampak le nadzira zakonitost postopkov javnega naročanja. »Težišče javnega naročila je na naročniku, saj on vodi posel, s tem, da mu moramo omogočiti proste roke,« poudarja Červek.

Največ zahtevkov za revizijo na področju gradenj

Državna revizijska komisija je v letu 2020 odločila o 254 zahtevkih za revizijo in drugih vlogah v postopkih pravnega varstva po zakonu (v vrednosti javnih naročil 1,3 milijarde evrov), kar je 12 zahtevkov za revizijo več kot v letu 2019, vrednost javnih naročil pa je bila v letu 2020 nižja za dobro tretjino. Izmed 254 zahtevkih za revizijo se jih je 49 nanašalo na fazo postopka pred odločitvijo naročnika o oddaji naročila, 205 zahtevkov za revizijo pa na fazo po sprejemu odločitve naročnika o oddaji javnega naročila. DKOM  je v letu 2020 odločila o 200 zahtevkih za revizijo, ki so jih vlagatelji vložili v postopkih oddaje javnih naročil, ki niso bila sofinancirana iz sredstev EU, 54 zahtevkov za revizijo pa se je nanašalo na oddajo javnih naročil, ki so bila sofinancirana iz sredstev EU.

Tudi v letu 2020 so med rešenimi zahtevki za revizijo glede na strukturo predmetov javnih naročil prevladovali zahtevki za revizijo na področju gradenj (93 naročil), kar je predstavljalo tudi najvišjo vrednost 1,1 milijarde evrov, je še pojasnil Červek.