Letos občutno več zahtevkov za revizijo javnih naročil

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DKOM) je poseben, neodvisen in samostojen državni organ, ki odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil v vseh stopnjah postopka javnega naročanja. Zaupani so mu najpomembnejši ukrepi na področju pravnega varstva, zlasti razveljavitev vseh nezakonitih ravnanj naročnika in sankcioniranje prekrškov s področja javnega naročanja. V letošnjih prvih šestih mesecih so prejeli občutno več zahtevkov za revizijo kot v enakem obdobju lani.

Državna revizijska komisija je lani odločila o 254 zahtevkih za revizijo in drugih vlogah v postopkih pravnega varstva javnih naročil v skupni vrednosti 1,3 milijarde evrov. In kakšne so številke za letošnje prvo polletje? »Do konca junija smo na DKOM dobili več zahtevkov za revizijo kot v enakem obdobju lani, in sicer 165, lani pa 143. Vrednosti zahtevkov malo nihajo, zdaj trenutno malo navzdol,« pojasnjuje Samo Červek, predsednik državne revizijske komisije.



Največ prejetih zahtevkov za revizijo je DKOM lani, ko se je soočal tudi s poplavo anonimnih prijav, prejel julija in novembra. Letošnjega julija pa so prejeli popolnoma enako število zahtevkov kot lani, 22. So se pa letos anonimne prijave za malenkost umirile, pravi Červek in dodaja, da jih je bilo lani več zaradi epidemije in nabav zaščitne opreme. »Medsebojno nagajanje je slovenski nacionalni šport, saj so se anonimke usule tudi na druge organe. Večina jih je bila popolnoma nesmiselnih in nepodkrepljenih z dokazi, kar pomeni, da je šlo le za poskus izigravanja in nagajanja. Bilo pa je tudi nekaj prijav, na podlagi katerih smo začeli po uradni dolžnosti preverjati dejansko stanje, zahtevali smo pojasnila in dokumente ter v nekaterih primerih pričeli s prekrškovnimi postopki.«

Počitnice tudi za javna naročila

Na vprašanje, kakšne nepravilnosti v DKOM največkrat ugotavljajo, pa Červek odgovarja, da se v revizijskih zahtevkih največkrat ukvarjajo s tehničnimi specifikacijami, referencami in dopolnjevanjem ponudb. »To je praksa, ne glede na zakone in njihove spremembe. Mogoče bi res bilo najboljše, če bi enkrat v prihodnosti začeli razmišljati, da bi zakon o javnem naročanju spisali popolnoma na novo in na enostaven način.« Toda o tem ne odloča DKOM.

Kot pravi Samo Červek, bi bilo dobro zaradi številnih zahtevkov za revizijo, predvsem v poletnih mesecih, tudi na tem področju razmisliti o čem podobnem, kot so pravosodne počitnice ali pa davčne počitnice, ki jih je letos uvedla finančna uprava. Tako bi se lahko za dva ali tri tedne tudi pri njih ustavile zadeve in bi takrat obravnavali res samo nujne oziroma prioritetne zadeve, na primer na področju kohezijskih sredstev, ki so vezana na roke. Zahtevki za revizijo so namreč vedno bolj kompleksni in zapleteni, zato se podaljšujejo tudi roki za reševanje posameznih zadev. Zaposleni na DKOM pa imajo, tako kot drugi, tudi pravico do dopusta.

Vse več izrečenih glob

S sodnimi odločbami pravnomočno izrečene sankcije na podlagi obdolžilnih predlogov DKOM je lani skupni znesek glob znašal 365.200 evrov, kar je občutno več kot v letu 2019, ko je znašal 158.850 evrov. V letošnjih prvih šestih mesecih je že presežena vsota 200.000 evrov (vendar zadeve morajo postati še pravnomočne), in če se bo tako nadaljevalo, bo številka narasla na skoraj dvakratnik lanske vrednosti. »Tu se vidi, kako zelo burno je dogajanje na tem področju ter kako naraščata delo in pomen oddelka za prekrškovne zadeve na DKOM. Lahko se zgodi, da se bomo samo iz tega naslova približali že skoraj pol milijona evrom,« pravi predsednik DKOM. Ker pa je s kaznovalno politiko mogoče doseči samo kratkoročne učinke, je potrebna preventiva, še posebej zato, ker je v Sloveniji v navadi iskanje lukenj v zakonu. Dejansko se tudi na tem področju opazi izrazita kriza vrednot. Povprečen storilec prekrška se velikokrat sploh ne počuti kriv oziroma se mu njegovo ravnanje sploh ne zdi sporno.

Najdaljši sklep o zahtevku za revizijo DKOM je imel okoli 120 strani obrazložitve. V povprečju rešijo zadeve v 14 delovnih dneh, to je dan manj od zakonitega roka. »Težava pa je, ker zadeve postajajo zaradi zapletene zakonodaje in ravnanja udeležencev postopka zmeraj bolj zahtevne in obširne. Dolgoročno v takšnem sistemu in ob takšni zakonodaji ne bo več mogoče slediti rokom, ki jih zahteva zakonodaja. Če se bo sledilo rokom, pa bo začela hudo trpeti kvaliteta odločitev in obrazložitev sklepov.« Najdaljši primer so obravnavali okoli šest do sedem mesecev, šlo je za primer Glinščica, kjer se je tudi procesno zapletalo, potrebno pa je bilo postaviti tudi izvedenca. »Glede na navedeno menim, da bo DKOM v kratkem potreboval precej novih strokovnih kadrov, da bomo lahko izpolnjevali naše zakonske dolžnosti,« ob tem poudarja Červek.

Postopek javnih naročil mora biti enostaven

Bistveno je, da ne zapletamo zakonodaje po nepotrebnem, da zelo pazimo, kdo odloča o teh zadevah (kdo so člani državne revizijske komisije) in kdo o tem odloča na strani naročnikov, pri čemer je potrebna tudi odgovornost teh ljudi. Pri postavitvi predsednika in članov DKOM je potrebno ostro ločiti med stroko in politiko. Pri izbiri morajo vedno prevladati le strokovni argumenti ter osebnostna primernost kandidata za funkcijo. »Nekateri naročniki nimajo dovolj specializiranih kadrov in ko pride do zapletenih postopkov, v celoti odpovejo in prihaja do nepotrebnih nepravilnosti in zapletov v postopku. Večji naročniki imajo ekipe, ki so specializirane za javna naročila, v takih primerih ne moremo govoriti le o zapletu –, ampak to je že druga zgodba.«

Samo Červek meni, da je v interesu države, da je postopek javnih naročil enostaven, hiter in pregleden. Pri tem pa poudari, da pri spremembi procesnega zakona (novela zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja) niso v celoti sledili argumentom državne revizijske komisije. Najbolj je to prišlo do izraza pri možnosti uveljavljanja sodnega varstva in tudi glede vprašanja, kdo bo DKOM zastopal na sodišču. »Na komisiji imamo vrhunske kadre s področja javnih naročil, ki pa nimajo večjih pravosodnih izkušenj. Konec koncev je pravniški državni izpit pogoj le za predsednika DKOM. Zato smo se morali zelo potruditi pri razrešitvi te neljube situacije. Vodstvo Državnega odvetništva RS in generalni državni odvetnik mag. Jurij Groznik so razumeli našo težavo in bodo zdaj prevzeli zastopanje DKOM na sodišču. Teh zadev ni veliko, so pa zelo pomembne; s tem, da se pri tem zelo angažiramo in sami napišemo vse, kar je potrebno, vendar ob tem potrebujemo kompetentnega odvetnika, ki ima izkušnje z Upravnim sodiščem.« Tu se vidi, še pojasnjuje Samo Červek, kako se je 'ad hoc' posegalo v zakon zaradi nekega primera, pri čemer ni nihče razmišljal, kaj to vse potegne za sabo.

Kadrovska podhranjenost

Komisija je tudi nekoliko kadrovsko podhranjena, trenutno imajo 28 zaposlenih. Njen predsednik bi si želel, da bi imeli svetovalne strokovne kadre iz različnih okolij in področij, ker se potem krešejo mnenja in različni pogledi, kar lahko pripelje do boljših in kvalitetnejših odločitev. »Tu pa imamo problem, saj iz gospodarstva zelo težko dobimo kadre, ker so tam veliko bolje plačani, pa čeprav je na DKOM prijetno delovno vzdušje in spodbudno delovno okolje ter večja varnost zaposlitve. Če je pri plači prevelik razkorak, zelo težko dobiš izkušen kader. Bi pa na vseh področjih potrebovali dodatne kadre, tako na revizijskem delu kot na prekrških. Naše delo je zelo specifično, poleg teoretičnih znanj, ki morajo biti na visokem oziroma kar vrhunskem nivoju, potrebuješ še ljudi, ki so samostojni, samoiniciativni in kompatibilni z ekipo. Če zaposliš nekoga, ki nima teh specialnih znanj iz javnih naročil, potem vzame njegovo usposabljanje polovico delovnega časa izkušenega zaposlenega.«

Povrh vsega je plačni sistem javnega sektorja zelo tog in ne motivira zaposlenih, še pravi Samo Červek. Zato z njim zelo težko načrtuješ kakšen razvoj kadrov. »Poznam kadrovske postopke in sistem razvoja zaposlenih v gospodarstvu in vidim, kaj nam tu manjka, ne samo višina plače, ampak še druge stvari, ki zaposlenim veliko pomenijo. Zaposlenim je treba ponuditi nagrajevanje po učinku, kvalitetna izobraževanja, team buildinge, dobre delovne prostore, izvrstno opremo za delo, osebni pristop do posameznika in podobno. Na DKOM smo med pandemijo v bistvu prisilno preizkusili sistem dela na domu. Zdaj smo prenovili interne akte in deloma obdržali opravljanje dela na domu. Ker gre na DKOM pretežno za intelektualno delo, smo s prenovo internega akta dovolili delo na domu v bistveno širšem obsegu, v dogovoru z nadrejenim, in sicer je kvota zamejena na 120 dni na letni ravni. »Naši zaposleni so izjemno zanesljivi in odgovorni sodelavci, tako da nimamo prav nobenih težav z občasnim delom od doma. Lahko mirno trdim, da je zdaj učinek dela še večji, saj smo precej optimizirali nekatere delovne procese.«