Digitalizacija je edina možnost za konkurenčnost gradbeništva

Gradbena panoga je bila lani poleg poslovanja z nepremičninami ter strokovnih in znanstvenih dejavnosti edina, ki je v primerjavi z letom 2019 povečala prihodke iz poslovanja, s sedemodstotno rastjo dodane vrednosti je bila četrta najuspešnejša. Po tem parametru je primerljiva z evropskimi državami, veliko pa je še rezerv pri izrabi virov ter digitalizaciji, izziv so kadri.

Lani je po še začasnih podatkih statističnega urada malo manj kot 20.300 gradbenih podjetij, ki so zaposlovala 74.600 delavcev, ustvarilo 6,34 milijarde evrov prihodkov od prodaje, dodana vrednost je presegla dve milijardi evrov (2,06 milijarde). S tem je panoga k skupni dodani vrednosti gospodarstva prispevala osem odstotkov. Urad za makroekonomske analize in razvoj je izračunal, da je leta 2019 dodana vrednost zaposlenega v gradbeništvu znašala 32.054 evrov.

»Slovenski gradbeni sektor je po svoji gospodarski in tehnološki učinkovitosti še vedno primerljiv z večino držav EU, čeprav je zelo veliko razvojne energije izgubil pred desetletjem ob zlomu največjih slovenskih gradbenih podjetij, kot sta bila SCT in Primorje. Ta podjetja so na valovih avtocestnega nacionalnega programa nosila velik delež tega razvoja, ki se je zrcalil tudi skozi učinkovitost panoge.



Ta pozitivni del učinkovitosti panoge se je zrušil zaradi ekonomske nestabilnosti v državi leta 2009 in zaradi njene nespametne odločitve, da se izvajanje gradbenih projektov popolnoma ustavi. Posledica je bil propad številnih tehnološko najsodobneje opremljenih gradbenih podjetij in s tem izguba ogromnega tehničnega znanja, ki se je v podjetjih nabralo v več desetletjih delovanja,« je na vprašanje o primerljivosti slovenskega gradbeništva s tujino odgovoril Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala na GZS.

Trend se je po letu 2015 obrnil navzgor, kljub covidu-19 je bila dodana vrednost slovenskega gradbenega sektorja lani najvišja po letu 2010.
 

V koraku s konkurenco v tujini

Kljub nizki dodani vrednosti, ki jo panoga dosega v primerjavi s tehnološko razvitejšimi, so po ekonomskih kazalnikih slovenski gradbinci povsem konkurenčni s tujimi. Težava nastaja pri človeških virih, ki jih primanjkuje, pravi Ficko, saj je 15-letna stigmatizacija panoge povzročila popolno nezanimanje med mladimi za izobraževanje v poklicih, ki so kakorkoli povezani z gradbeništvom, pa naj gre za obrtniške ali inženirske kadre.



»Tudi z okoljskega vidika je slovensko gradbeništvo po učinkovitosti primerljivo z državami EU, čeprav je tudi na tem področju še veliko rezerv. Procesi recikliranja in ponovne uporabe gradbenih odpadkov so vse intenzivnejši in vse bolj učinkoviti, lahko pa bi bili še bolj, če zakonodaja ne bi bila tako rigidna in ne bi nerazumljivo postavljala precej višjih standardov za krožno uporabo gradbenih odpadkov, kot jo imajo druge članice EU,« je kritičen Ficko.

Delež recikliranih in ponovno uporabljenih gradbenih odpadkov in materialov se tako pri nizkih kot visokih gradnjah vsako leto povečuje. Novi projekti, predvsem v stavbarstvu, morajo danes upoštevati najvišje standarde energetske učinkovitosti in trajnosti, kar je bilo še pred poldrugim desetletjem prej izjema kot pravilo.



»Slovensko gradbeništvo se še kako zaveda pomembnosti trajnostne in energetsko učinkovite gradnje, k čemur sta precej prispevali gradbena in okoljska zakonodaja, ki sta v ospredje postavili pogoje zniževanja ogljičnega odtisa tako pri gradnji kot uporabi stavb in drugih infrastrukturnih projektov. Eden od ključnih izzivov zelenega in pametnega gradbeništva je zato graditi objekte, ki bodo energetsko samopreskrbni s pomočjo naravnih obnovljivih energetskih virov,« poudarja Ficko in spomni, da poleg prometa prav poraba energentov v stavbah prispeva največji ogljični odtis.

Seveda pa morajo biti v proces priprave investicijskih projektov v stavbarstvu vključeni vsi ključni deležniki: investitorji, projektanti, izvajalci in tudi vzdrževalci ter upravljavci ter navsezadnje še uporabniki. Samo tako bomo dosegli optimizacijo poslovanja, višjo dodano vrednost in večjo konkurenčnost gradbene panoge, je prepričan sogovornik.



Najočitnejši zaostanek panoge v primerjavi s konkurenco v tujini je digitalizacija, in tu je pospešek nujen. »GZS je s svojimi panožnimi zbornicami in združenji, ki delujejo v panogi, že pred petimi leti pripravila akcijski načrt obvezne uvedbe uporabe digitalnih platform v panogi, žal pa se je vedno zataknilo na vladni strani.

Zato kot zelo pomemben ocenjujem preboj, ki smo ga z določilom o obvezni uporabi digitalnih platform pri projektih državnega pomena dosegli na ministrstvu za okolje in prostor v okviru priprave novele gradbenega zakona. To zakonsko določilo bo prav gotovo pospešilo uvajanje digitalnih platform v vse segmente gradbeništva, poleg projektive, ki je bila pri uvajanju digitalizacije v svoje delovne procese že do zdaj zelo učinkovita, tudi v operativo in pozneje v upravljanje, kjer pa smo precej manj učinkoviti.

Danes ne more biti več vprašanje, ali bomo ekonomsko poslovanje na gradbišču, ki je izredno pomembno za učinkovito in transparentno izvajanje projektov, vodili s pomočjo digitalnih platform, ali pa še vedno na način, kot smo ga poznali pred štiridesetimi leti. Menim, da dileme tukaj ni,« poudarja Gregor Ficko.
 

Prednosti skupne panožne platforme

»Če gledamo celotno industrijo in vse deležnike, odločevalci vedo, kako vlagati v strojno opremo, materiale in infrastrukturo. Ampak dejstvo je, da bodo v prihodnosti potrebne resne naložbe tudi v programsko opremo, v platforme. In tu je gotovo težava, saj ne vedo, kako to izpeljati.
Po eni strani gre za velike vsote denarja, po drugi pa so to strokovna tehnična vprašanja, na primer, katere platforme so sploh primerne, kako panogo povezati vanje,« ocenjuje Frank Amand iz družbe BeeIN, ki zagotavlja storitve za digitalizacijo industrij, in dodaja, da stroka s področja IT lahko pripomore z nasveti. Hkrati pa bodo podjetja morala vložiti tudi v opremo.

Frank Amand pojasnjuje vlogo in pomen platforme, ki jo omenja Gregor Ficko. V preteklosti so bili deležniki v gradbeništvu otoki zase. Projektanti so pri delu resda uporabljali digitalna orodja, a so bila namenjena samo njim, kar pomeni, da se je že hitro v verigi dokument preselil iz digitalnega v analogni svet. Načrt je zaokrožil kot dokument pdf.

»V preteklosti industrije niso bile pripravljene odpreti sistemov, ker so hotele zaščititi intelektualno lastnino, zato so uporabljale svoja orodja. Zdaj pa lahko govorimo o filozofski spremembi v miselnosti, to je, da s povezavo sistemov različnih deležnikov podatki lahko krožijo.

To bo za panogo po vsej vertikali, od projektive do izvajalcev in upravljanja zelo koristno. Za to, da se bodo vsi ti sistemi lahko povezali, pa je nujna infrastruktura in zgraditi jo je treba na neki skupni platformi,« je pojasnil Frank Amand. Bolj, ko se področje standardizira, manj napora je treba vložiti ob vsakem posameznem projektu.
 

Prednosti tudi za investitorje

Izkušnje z digitalizacijo so predstavili v podjetju Kolektor Koling, kjer so v prvem koraku digitalizirali delo v režiji, zdaj pa jo uvajajo tudi na gradbišča, trenutno jo uporabljajo na več gradbenih lokacijah v Sloveniji in tujini. »Digitalizacija procesa gradnje lahko pripomore k zmanjšanju napak v fazi gradnje, evidenci vseh izvedenih del, zmanjšanju obratovalnih stroškov objekta v eksploataciji,« so pojasnili in dodali, da so izziv pri uvajanju kadri, ti morajo razumeti potrebo po digitalizaciji. Družba prav v digitalizaciji zaznava največji potencial za povečanje učinkovitosti v panogi.



»Tako lahko naročniku zagotovimo kakovostno spremljanje izvajanja del in učinkovito komuniciranje med vsemi udeleženci v gradnji. Kot primer dobre prakse v Kolektorju Gradbeništvo lahko navedemo projekt izgradnje poslovno-proizvodnega objekta Iskra Mehanizmi. Ob podpori investitorja smo zagotovili le en vir resnice, kjer smo imeli kjerkoli in kadarkoli v sistemu na voljo zadnjo verzijo dokumenta.

Pohitrili smo vse procese, zmanjšali časovne izgube in pridobili stoodstotno sledljivost dokumentacije. Vendar, da sistem deluje, tako kot je načrtovano, je nujno sodelovanje vseh udeležencev pri gradnji,« se z Gregorjem Fickom strinjajo v podjetju Kolektor Koling.
 

Država kot regulator

Določena skrb deležnikov in s tem tudi ovira za vstop je nadzor nad podatki, ki jih ima lastnik platforme. Tu lahko svojo vlogo opravi država kot regulator, ki določi standarde.

Na vprašanje, kako hitro bi po dogovoru med deležniki neka platforma lahko zaživela v praksi, pa Amand iz družbe BeeIN odgovarja, da se z informacijskega vidika platforma lahko zgradi zelo hitro. Bolj kot od tehnične izvedbe bi bilo to odvisno od uporabnikov, njihove pripravljenosti investirati ter skočiti na vlak.

A v letu ali dveh bi zgodba verjetno dobila pravi zagon, verjame Amand. Naloga IT-strokovnjakov pa je, da orodja pripravijo tako, da so do uporabnikov prijazna, »programska oprema nikoli ne sme biti ovira za uporabo, ampak mora posameznika opolnomoči in mu omogočiti učinkovitejše delo«, poudarja.