Z digitalizacijo do večje produktivnosti podjetij

Digitalizacija je eden izmed izzivov za Slovenijo. To je v najnovejšem Ekonomskem pregledu za Slovenijo 2022 zapisala Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Da je potreba po digitalizaciji poslovanja podjetij eden od konkurenčnih izzivov naše države, je bilo poudarjeno tudi ob predstavitvi letošnje lestvice svetovne konkurenčnosti IMD.

Slovenija bi morala izboljšati povezljivost z zagotavljanjem širokopasovnega dostopa, so izpostavili v OECD in dodali, da bi podjetja morala bolj uporabljati orodja informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), tudi analizo obsežnih podatkov. »Tako kot druge države ima tudi Slovenija težave s pridobivanje IKT-strokovnjakov, kar bi lahko zagotovili s spodbujanjem tovrstnega študija. Država bi večjo digitaliziranost lahko dosegla tudi s premikom od prostovoljne k obvezni uporabi e-storitev javne uprave,« še menijo v OECD.

Podjetja ne smejo prezreti varnostnih tveganj

Indeks digitalnega gospodarstva

Prav digitalizacija je ključ do povečanja produktivnosti in konkurenčnosti podjetij. Zato se je treba osredotočiti na digitalno odpornost podjetij in gospodarstev v celoti. Temelj digitalnega prehoda sta tudi digitalno izobraževanje in krepitev digitalnih spretnosti, zato njegov uspeh temelji na vključenosti ljudi. Digitalnih zmagovalcev ne ustvarja sama tehnologija, ampak okretnost in prilagodljivost načinov dela, zato je pomembno razvijati talente v podporo tako digitalni preobrazbi kot inovativnosti.

Iz pred kratkim objavljenega poročila indeksa digitalnega gospodarstva in družbe DESI 2022 (angl. Digital Economy and Society Index) je razvidno, da je Slovenija med 28 državami pridobila dve mesti in se uvrstila na skupno enajsto mesto. To je naša najvišja uvrstitev do zdaj. Na vrhu lestvice je na prvem mestu Finska, ki ji sledita še Danska in Nizozemska.

Slovenija se v indeksu uvršča nad evropsko povprečje in tako kot lani zaseda mesto pred Francijo, Litvo, Portugalsko, Latvijo, Italijo, Češko, Ciprom, Hrvaško, Madžarsko, Slovaško, Poljsko, Grčijo, Bolgarijo in Romunijo. Letos smo v digitalnem napredku dodatno prehiteli še Nemčijo in Belgijo. Poročilo temelji večinoma na podatkih iz prve četrtine leta 2021, presečni datum za podatke povzete po Eurostatu je namreč 1. april 2021.

Delo slovenskih strokovnjakov na tem področju je v zadnjih letih obrodilo sadove, je ob objavi poročila ocenila ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh. »Nad evropskim povprečjem ostajamo na področju povezljivosti, kjer smo k odličnim rezultatom pripomogli tudi z ukrepi gradnje širokopasovnih omrežij (GOŠO), in na področju integracije digitalnih tehnologij, predvsem storitev v oblaku in umetne inteligence. Razveseljiv je tudi delež uporabnikov storitev e-uprave, ki je lani dosegel 77 odstotkov vseh uporabnikov spleta, in nas uvršča več kot deset odstotkov nad povprečje EU. Prav tako smo že več let odlični na področju odprtih podatkov,« je še dejala ministrica.

Slabši pri digitalnih spretnostih

Slovenija je na področju človeškega kapitala med članicami EU uvrščena na 17. mesto. V primerjavi z lani (4,4 odstotka) se je na področju človeškega kapitala pri nas zvišal odstotek strokovnjakov s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) na 4,8 odstotka, kar je nad evropskim povprečjem. Odstotek žensk strokovnjakinj v IKT ostaja enak (17 odstotkov) in ne dosega evropskega povprečja.

Pri odstotku oseb z vsaj osnovnimi digitalnimi spretnostmi in več kot osnovnimi digitalnimi spretnostmi prav tako zaostajamo za evropskim povprečjem (Slovenija 50 odstotkov in 20 odstotkov; EU 54 odstotkov in 26 odstotkov). Navajajo, da se je letos metodologija merjenja nekoliko spremenila in se približala okviru digitalnih kompetenc za državljane. Pandemija koronavirusa je pospešila zavedanje o nujnosti usvajanja digitalnih spretnosti za vsakogar, kar je v prihodnje odlična lahko odskočna deska za ukrepe in napredek tudi na tem področju.

Ministrica Emilija Stojmenova Duh je še poudarila, da nas je podobno kot Umarjevo poročilo o razvoju za leto 2022 tudi indeks DESI spet opozoril na največji izziv Slovenije na področju digitalne preobrazbe – človeški kapital oziroma digitalna znanja in spretnosti.

Naša država je v povezljivosti uvrščena na deseto mesto. »Uspešni smo pri pokritosti gospodinjstev s fiksnim zelo visokozmogljivim omrežjem (Slovenija 72 odstotkov, EU 70 odstotkov), precej višja od evropskega povprečja pa je predvsem razširjenost optike do prostorov (angl. Fibre to the Premises – FTTP) (Slovenija 72 odstotkov, EU 50 odstotkov). Glede na poročilo zaostajamo z uvajanjem tehnologije 5G, kar je povezano tudi s tem, da je bila dražba za frekvenčne pasove aprila 2021.«

Dobra integracija digitalne tehnologije

Na področju integracije digitalne tehnologije se Slovenija uvršča na deveto mesto. Analiza statističnih podatkov razkriva, da je pri nas vsekakor opazen učinek ukrepov iz zadnjih let. Boljši od EU povprečja smo v Sloveniji na področju integracije digitalne tehnologije pri odstotku podjetij, ki uporabljajo e-račune (Slovenija 58 odstotkov, EU 32 odstotkov), storitve v oblaku (Slovenija 38 odstotkov, EU 34 odstotkov) in umetno inteligenco (Slovenija 12 odstotkov, EU 8 odstotkov). Manj uspešni smo pri uporabi velepodatkov. Povprečje EU pa dosegamo glede deleža malih in srednje velikih podjetij z vsaj osnovno stopnjo digitalne intenzivnosti, to je 55 odstotkov.

Pri digitalnih javnih storitvah je Slovenija napredovala za dve mesti in zasedla 13. mesto. V Sloveniji 77 odstotkov uporabnikov spleta aktivno uporablja storitve e-vlade, v primerjavi s povprečno 65 odstotki uporabnikov v EU. Pod povprečjem EU ostajamo pri javnih digitalnih storitvah, namenjenih posameznikom, medtem ko smo nad povprečjem pri storitvah, ki so namenjene podjetjem. Močno nad evropsko povprečje smo se dvignili tudi pri odprtih podatkih (Slovenija 92 odstotkov, EU 81 odstotkov).

Naj spomnimo, da je indeks DESI orodje, s katerim evropska komisija od leta 2014 spremlja digitalni napredek držav članic EU. Poročilo DESI je do leta 2020 vključevalo analizo na evropski ravni za pet področij digitalnega gospodarstva in družbe: povezljivost, človeški kapital, uporaba spletnih storitev, integracija digitalne tehnologije ter digitalne javne storitve. Leta 2021 pa je evropska komisija poročilo DESI prilagodila in uskladila s štirimi glavnimi točkami iz predloga komisije za sklep o vzpostavitvi programa politike Pot v digitalno desetletje, o katerem sta evropski parlament in svet pred kratkim dosegla začasni dogovor.