Hitri, pravilni in dovolj obsežni ukrepi za zajezitev krize

Ljubljana – Posledice pandemije koronavirusa občutijo gospodarstva po vsem svetu, vendar je trenutno nemogoče napovedati, kakšen negativen vpliv bo imela zdravstvena kriza na poslovanje bank v Evropi. Evropski bančni organ (EBA) je namreč zaradi covida-19 preložil redni dvoletni pregled kvalitete aktive (AQR) in stresne teste evropskih bank na leto 2021.

Negativne posledice pandemije na gospodarstvo se odslikavajo tudi v bančnih bilancah in znižujejo vrednost finančnega premoženja. Kakšno bo to znižanje, pa je, kot pravijo v Združenju bank Slovenije (ZBS), najbolj odvisno od trajanja epidemije oziroma gospodarskega upada in stopnje poslabšanja, strukture posameznega narodnega gospodarstva in sestave naložbenega portfelja bank. Na mikroravni so faktorji, ki vplivajo, še razpršenost portfelja posamezne banke, njenega poslovnega modela in kapitalske ter likvidnostne pozicije. Pomemben vpliv pa bodo imeli, kot navajajo v ZBS, tudi ukrepi za blaženje negativnih posledic na gospodarstvo, ki jih sprejemajo tako države članice kakor tudi EU kot celota.


 

Aktivnejše sledenje korporativnih strank

Ena od posledic pandemije na bančne trge je zagotovo moratorij ali možnost odloga odplačevanja kredita pa financiranje garancij z vsemi garancijskimi shemami, ki so jih države naredile, pravi Mitja Kumar, odgovorni partner za svetovanje za jadransko regijo in vodja svetovanja za JV Evropo pri Deloittu. »Sem bi umestil tudi aktivnejše sledenje korporativnih strank, torej bdenje nad tem, koliko se jim posel razvija.« Po besedah Mitje Kumarja so po drugi strani regulatorji v času pandemije zavzeli bolj sproščen pogled na vse kapitalske kazalnike kreditov, ki niso želeli nenadnih vplivov na poslabšanje kapitalskih količnikov; na primer podaljšanje kredita zaradi virusa še ni samo po sebi znak, da mora kredit preiti v drugo fazo oziroma da je zanj samodejno treba oblikovati višje oslabitve. Čas bo namreč s spremljavo kreditnega tveganja pokazal, kakšne slabitve so res potrebne.

Banke v epicentru potresa

Prva ugotovitev glede posledic pandemije koronavirusa na bančni sistem pa je, kot meni Damjan Kovačič, upravljavec-analitik pri Savi Infond, družbi za upravljanje, da so bile banke po svoji krivdi v samem epicentru potresa tako ob veliki finančni krizi (2007–2009) kot tudi v času evropske dolžniške krize (2011–2012), ko je visela na nitki usoda evra in skupne evropske denarne unije. Po boleči in temeljiti bančni sanaciji v Evropi je bil do izbruha novega koronavirusa evropski finančni sistem načeloma očiščen, bistveno bolj konsolidiran, bančne bilance so bile trdne, poslovanje pa stabilno in dokaj solidno. Prav tako so bili na ravni EU vzpostavljeni redni normativni sistemi bančnega nadzora, ki sta ga opravljala Evropska centralna banka (ECB) in Evropski bančni organ (EBA), ter enotni mehanizem za pomoč finančnim ustanovam v težavah.

»Na splošno so bile banke EU in tudi banke srednje in vzhodne Evrope (CEE) pred zdravstveno krizo v dobrem finančnem položaju, kar se tiče kapitalske ustreznosti, je bila sistemska raven regulatornega kapitala (CET1) pri 14,8 odstotka povprečno bistveno višja od zahtevane. Evropske banke so imele po podatkih EBA pred krizo za okoli 250 bazičnih točk presežnega kapitala, delež slabih posojil (angl. non-performing loans – NPL) pa je padel na 2,7 odstotka.«

Po rekordnem letu 2018 se v teh dneh pričakuje Raiffeisnovo referenčno poročilo o poslovanju bank na območju CEE za leto 2020, ko bo mogoče podrobneje komentirati rezultate poslovanja, še pojasnjuje Damjan Kovačič. »Kot družba za upravljanje te regije sicer ne spremljajo preveč od blizu, saj znaša celotna bančna aktiva največjih 200 bank v CEE 'samo' približno 1300 milijard evrov, kar je, recimo, polovico manj, kot je aktiva največje evropske banke BNP Paribas. Preliminarne ocene sicer kažejo, da je bila rast obsega bančnega poslovanja približno enaka rasti regionalnega BDP, kazalniki dobičkonosnosti – donos na aktivo (ROA) in donos na kapital (ROE) – pa naj bi ostali nekje na ravni iz leta 2018 (ROA 1,2 in ROE 12).«

Prezgodaj za napovedi o vplivu epidemije na banke

V tem trenutku je nemogoče napovedovati, kakšen negativen vpliv bo imela zdravstvena kriza na poslovanje bank v EU in CEE, pravi Kovačič, saj je EBA zaradi covida-19 preložila redni dvoletni pregled kvalitete aktive (AQR) in stresne teste evropskih bank na leto 2021. Vseeno lahko za osnovo statistične simulacije vpliva krize vzamemo predpostavke iz stresnega testa EBA iz leta 2018, po katerem bi v primeru neugodnega scenarija (padec BDP za nekaj več kot štiri odstotke v dveh letih, padec cen delnic za 31 odstotkov in nepremičnin za 17 odstotkov) sistemski bančni kapital CET1 (CET1 je najbolj kakovosten kapital banke, večinoma sestavljen iz navadnih delnic) padel s 14 na 10 odstotkov, pojasnjuje Kovačič.

»Če bi se uresničil ECB-jev scenarij makroekonomskih projekcij (–8,7-odstotni padec BDP v 2020 in nato +5,2- in 3,3-odstotna rast v 2021 in 2020) ali pa scenarij OECD, ki predvideva v primeru drugega vala do 12-odstotni padec BDP v evroobmočju, bi bila krivulja gospodarskega okrevanja kljub veliko hujšemu začetnemu šoku po odboju v letu 2021 v resnici precej podobna tisti iz neugodnega scenarija EBA iz leta 2018. Kot vemo, je bil takrat v primeru negativnega scenarija izračunani vpliv na kapital okoli štiri odstotne točke, kar v grobem pomeni, da bi lahko banke EU danes ostale 'solventne' tudi, če bi na primer kolektivno utrpele dvakrat večji kapitalski šok zaradi zdravstvene krize. Tudi če bi njihov regulatorni kapital strmoglavil za osem odstotnih točk, bi namreč njihov kapitalski količnik CET1 še vedno presegal najnižji še dopustni kapitalski količnik 5,5 odstotka, ki velja po sedanji metodologiji in pravilih EBA.«

V Evropi ponovitev japonskega scenarija

V tem trenutku se, kot meni Damjan Kovačič, tako črn scenarij zdi malo verjeten, posebej zato, ker so se ECB in države članice tokrat zelo dobro odzvale na ekonomski šok, in sicer s hitrimi, pravilnimi in dovolj obsežnimi ukrepi za zajezitev krize, ki bi lahko pri nekaterih državah dosegali skupno tudi 30 in več odstotkov BDP. »Posledica tega je, da v EU v zadnjih tednih zaznavamo eksplozijo kreditiranja nefinančnih družb, ki vsaj začasno presega rekordne ravni pred letom 2008 in kar bo z državnimi garancijami pomembno stabiliziralo poslovanje bančnega sektorja,« še pravi sogovornik.

Pri pregledu delniških trgov lahko ugotovimo, da se v Evropi očitno ponavlja japonski scenarij, še pravi Kovačič. Podobno kot na Japonskem evropske banke danes kotirajo pri zgodovinsko depresivnih vrednotenjih in so relativno in absolutno zelo poceni pri samo 0,4-kratniku knjigovodske vrednosti in okoli štiriodstotnem donosu na kapital ROE. Temeljno sporočilo finančnih trgov ostaja, da si banke EU v resnici nikoli niso povsem opomogle od zadnjih dveh kriz pa tudi v času letošnjih pretresov so bile med delniškimi naložbami, ki so utrpele največjo škodo, še pojasnjuje Damjan Kovačič, upravljavec-analitik pri Savi Infond, družbi za upravljanje.

»Kriza« se bo sčasoma spremenila v realno krizo

Mitja Kumar, odgovorni partner za svetovanje za jadransko regijo in vodja svetovanja za JV Evropo pri Deloittu, pa dodaja, da če pogledamo po segmentih, kako se posamezna podjetja obnašajo in kar dolgoročno najbolj vpliva na bančni sektor, je to način, kako njihove stranke delujejo, kakšni bodo dobički in rezultati v končni fazi, saj bo v prihodnjih letih postopoma treba te rezultate upoštevati in jih tudi vključiti v bilance.

»Tu bo slika zelo raznolika glede na velikost podjetij in panogo. Zelo prizadeta je na primer avtomobilska industrija. Trenutno se povpraševanje zmanjšuje, vendar zaradi vseh stimulacij tega še nihče konkretno ne čuti. Tudi likvidnost je večinoma še v redu, toda pričakovati je, da se bo ta 'kriza' sčasoma spremenila v neko realno krizo, ki jo bomo čutili vsi in se bo pokazala tudi pri povpraševanju. Povpraševanje po financiranju bo, o tem ni nobenega dvoma, vprašanje pa je, kaj bodo banke pripravljene financirati in česa ne.«

Po Kumarjevem mnenju bo kar nekaj podjetij šlo v prestrukturiranje, veliko pa je odvisno od poslovnega modela in od panoge. »Tisti, ki imajo strategijo 'digital first', so imeli tudi v tem času lepo rast in lepe rezultate. Na primer zavarovalnice in IT-podjetja za zdaj zaradi krize niso bili prizadeti, bodo pa kljub temu v naslednjem koraku, ko je pričakovati zmanjšano gospodarsko aktivnost in manj denarja, doživeli neki del te krize. Banke, ki vse to financirajo, pa so potem odvisne od vsega skupaj. Vpliv krize smo malo zamaknili, realnost pa pričakujemo prihodnje leto.«

Nadaljevanje trenda konsolidacije bančnega sektorja

Pričakuje se tudi nadaljevanje trenda konsolidacije in združevanja v bančnem sektorju, pri čemer bodo v tej krizi verjetno bolj na udaru manjše banke. Lansko leto je bilo za banke načeloma dobro, pravi Mitja Kumar, letos pa na rezultate vplivajo predvsem rezervacije, ki jih nekatere banke že oblikujejo tudi zaradi covida-19 in predvidenega zmanjšanja gospodarske rasti. Nekatere zahodne države so tako že marca oblikovale precej več rezervacij.

»Naše banke so v prvem četrtletju oblikovale razmeroma malo rezervacij iz tega naslova, kar pomeni, da se ta kriza v njihovem poslovanju oziroma rezultatih še ni odrazila na ravni, kot bi pričakovali. Na banke vpliva tudi to, da je bilo v tem času manj transakcij na nepremičninskem trgu, kljub temu pa po odprtju nepremičninski trg zdaj deluje kot ponavadi, transakcije pa so v bistvu v enakem obsegu kot pred krizo. Bistveno nižje dinamike ni, jasno pa je, da imajo v zadnjih treh mesecih nekaj manj prirasta in novih poslov, kar tudi vpliva na rezultat. Naše banke namreč do drugega četrtletja niso začele odobravati kreditov pod dvomilijardno garancijsko shemo, tokrat predvsem iz operativnih razlogov usklajevanja nejasnosti regulative z ministrstvom in s SID banko kot posrednikom. Pričakujemo, da bodo v drugi polovici leta črpale in odobravale dodatne kredite iz tega naslova,« še pravi Mitja Kumar in dodaja, da so naše banke dobro kapitalizirane, trenutno pa tudi ni videti večjih težav pri njihovem financiranju.