Veliko prodajnih podjetij – malo proizvodnje

Slovenija ima v državah srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope kar 5,5 milijarde evrov neposrednih naložb. To je 58 odstotkov vseh neposrednih naložb Slovenije v tujini. Zdi se, da je to veliko. Toda velika večina, več kot 83 odstotkov teh naložb je v državah Zahodnega Balkana, torej nekdanji Jugoslaviji. Na vzhod se, kljub vse močnejšim poslovnim povezavam in dobri strukturi izvoza, Slovenija z redkimi izjemami ni podala.

Neposrednih naložb zunaj Zahodnega Balkana je relativno malo, kar je zanimivo tudi zato, ker so med njimi veliki trgi, in seveda je treba omeniti, da imajo te države tudi ugodno investicijsko okolje. Zunaj držav nekdanje Jugoslavije ima Slovenija v tej regiji za 876 milijonov evrov neposrednih naložb in skoraj polovica te vrednosti je povezanih z naložbami ene same družbe – Krke.

Med odmevnejšimi slovenskimi naložbami v srednji in vzhodni Evropi je treba omeniti še velenjsko Gorenje, ki je prisotno s proizvodnjo na Poljskem. Številčno so slovenska podjetja v srednji in vzhodni Evropi kar dobro zastopana s svojimi hčerinskimi družbami, a večinoma so to prodajna zastopstva z nekaj ali celo samo enim samim zaposlenim.

Slovenija je v države srednje in vzhodne Evrope (brez držav Zahodnega Balkana) lani izvozila za dobrih pet milijard evrov izdelkov, kar je približno šestina vsega blagovnega izvoza Slovenije. Delež ni majhen, še posebno če upoštevamo kupno moč prebivalcev na tem območju. Zanimivo je, da ima Slovenija tudi zelo dobro strukturo izvoza v te države, saj izvaža večinoma končne izdelke z višjo dodano vrednostjo. V države zahodne Evrope, kamor Slovenija izvozi največ, velik del izvoza blaga so izdelki za nadaljnjo obdelavo ali vgradnjo.

V Rusiji manj naložb kot v BiH

Največji naložbeni zalogaj Slovenije v tej regiji je v Rusiji. V državi s 149 milijoni prebivalcev in 10.000 evrov BDP na prebivalca je imela Slovenija konec lanskega leta po podatkih Banke Slovenije za 491 milijonov evrov neposrednih naložb. Toda to je, za primerjavo, manj, kot jih ima v Bosni in Hercegovini, ki ima 3,5 milijona prebivalcev in dobrih pet tisoč evrov BDP na prebivalca. (Slovenija ima v Bosni in Hercegovini za 582 milijonov evrov neposrednih naložb, izvoz v to državo pa je lani dosegel 886 milijonov evrov, kažejo podatki Banke Slovenije).



Skoraj polovica izdelkov, ki jih Slovenija izvozi v Rusijo, so zdravila (največja izvoznika sta Krka in Lek), poleg tega Slovenija v Rusijo izvozi še veliko električnih naprav in strojev (največje je Gorenje). Opozoriti je treba, da je blagovna menjava z Rusijo omejena zaradi sankcij, ki jih je EU uvedla po ruskem zavzetju Krima leta 2014. Slovenija je v Rusijo že leta 2014 izvozila za skoraj milijardo evrov blaga in te vrednosti, predvsem zaradi nove krize, verjetno še nekaj časa ne bo presegla. Lani se je izvoz v Rusijo sicer spet približal 900 milijonom evrov.



Največja neposredna naložba Slovenije v Rusiji je proizvodni obrat novomeške Krke, ki je tudi sicer največja naložba Slovenije v tujini. Krka je tudi največji slovenski izvoznik v Rusijo, a pri tem moramo opozoriti, da je med velikimi izvozniki farmacevtskih izdelkov v Rusijo tudi ljubljanski Lek. Seveda pa v izvoz ne štejejo izdelki, ki jih Krka izdela v svoji tovarni v Rusiji, ki je njena največja naložba v tujini in tudi največja naložba slovenske predelovalne industrije v tujini.

Poljska in Madžarska pred Rusijo

Zaradi sankcij sta kot izvozna trga v srednji in vzhodni Evropi za Slovenijo pomembnejši postali Poljska in Madžarska. Na Poljsko je Slovenija lani izvozila za 988 milijonov evrov izdelkov. Toda neposrednih naložb v tej državi z 38 milijoni prebivalcev in 13.902 evra BDP na prebivalca je relativno malo. Skupna vrednost neposrednih naložb po podatkih Banke Slovenije znaša le sto milijonov evrov. Ni težko ugotoviti, da je tudi v tej državi največji slovenski vlagatelj Krka (poleg Rusije in Poljske ima Krka proizvodnjo še v Nemčiji in na Hrvaškem).

Večina drugih neposrednih naložb slovenskih podjetij na Poljskem so prodajne družbe. Slovenija tja izvaža predvsem končne izdelke, le da je izvoz bolj razpršen kot v Rusijo. Največji izvoznik je, kot kaže, velenjsko Gorenje z gospodinjskim aparati. Ti izdelki predstavljajo okoli šestino izvoza Slovenije v to državo. Delež izvoza farmacevtskih izdelkov na Poljsko znaša 13 odstotkov. Tja Slovenija proda tudi veliko avtomobilov (izdelanih v novomeškem Revozu).

Pohod Gorenja na Češko

Na Madžarskem, kamor je Slovenija lani izvozila za 925 milijonov evrov izdelkov, je za le 39 milijonov evrov neposrednih naložb Slovenije. To je zelo malo, če upoštevamo, da gre za našo vzhodno sosedo s skoraj desetimi milijoni prebivalcev. Vzrok za skromno vrednost naložb v vzhodni soseščini verjetno sega v preteklost, ko je bila Madžarska za tako imenovano železno zaveso.

Čeprav je bila Slovenija del socialistične Jugoslavije, je bila bolj odprta proti zahodu. Poslovno sodelovanje, ki bi privedlo tudi do večjih investicij, se tudi po propadu socialističnih blokov ni razvilo. Neposredne naložbe tako slovenske na Madžarskem kot obratno so predvsem posledica strategije velikih podjetij v regiji.

Večina neposrednih naložb Slovenije v tej državi je povezanih z razvojem prodaje. Podobno velja tudi za Madžarsko, ki je v Sloveniji najbolj prisotna z naftnim trgovcem Molom in OTP Banko. Struktura izvoza Slovenije na Madžarsko je podobna kot na druge pomembnejše vzhodnoevropske trge. Največ izvozimo električnih naprav, farmacevtskih izdelkov in avtomobilov. Statistično je sicer značilen tudi izvoz naftnih derivatov, kar pa je posledica transakcij naftnih trgovcev (tako Mola kot Petrola in avstrijskega OMV).

Naložbe predvsem v prodajne kanale

​
Vrednost neposrednih naložb Slovenije v srednji in vzhodni Evropi je, razen v Rusiji, precej manjša. Na drugem mestu je Češka, kjer ima Slovenija za 136 milijonov evrov neposrednih naložb. Češka je po kupni moči prebivalcev podobna Sloveniji, vendar ima okoli petkrat več prebivalcev. Slovenija se je s Češko dolgo merila v hitrosti gospodarskega razvoja. Žal nas ta država v zadnjih letih prehiteva. Največja naložba na Češkem je povezana z Gorenjem, ki je leta 2004 prevzelo proizvajalca gospodinjskih aparatov Mora Moravia.

V vseh drugih državah srednje in vzhodne Evrope ima Slovenija skupaj za okoli 110 milijonov evrov neposrednih naložb, ki so večinoma povezane bodisi z logistiko ali prodajnimi kanali. Za več kot 30 milijonov evrov naložb ima Slovenija še v Ukrajini in Romuniji.