Medijska hiša Delo skupaj s hrvaškim Jutarnjim listom soorganizira slovensko-hrvaški poslovni forumom, ki poteka v Portorožu. Na tretjem panelu danes o vplivu digitalizacije na razvoj gradbene panoge. Dr. Žiga Turk, redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani je govoril o Inovativnem, energijsko učinkovitem in digitaliziranem gradbeništvu, vodja kakovosti družbe Kolektor Koling Bojan Črv pa je predstavil digitalno transformacijo v gradbeništvu kot izzivu, priložnosti ali potrebi.

Žiga Turk je v grobem izpostavil, da gradbeništvo poganjajo trije trendi: »Eno so podnebne spremembe oziroma, vse kar v zvezi s tem delamo, drugo je informatizacija in tretje je platformizacija. Kar se tiče podnebnih sprememb; povsem jasno je, da se planet segreva. Da se segreva zaradi naraščajočih izpustov toplogrednih plinov,« je jasen Turk. Ta je na dogodku prikazal, kjer na svetu prihaja do rasti toplogrednih plinov, pri čemer je poudaril, da smo na tem področju v zadnjih desetletjih vendarle nekaj naredili pri zmanjševanju izpustov, a pri tem večinoma pobrali nizko viseče sadje.

Pri spopadu s podnebnimi spremembami, se je potrebno racionalno obnašati, je v nadaljevanju poudaril Turk. V tem smislu predvsem poudarja, da je omejene vire treba uporabljati pametno. Turk pravi, da se omenjena tema zagotovo dotika gradbeništva, pri vprašanju, kam bi morala politika vlagati sredstva in kakšne politike bi bilo treba voditi, pa izpostavlja, da ima ogromno ukrepov na področju gradbeništva negativno ceno. »Kaj to pove? Da je treba te stvari samo spodbujati, morda zakonsko spodbujati, morda poskrbeti za kreditiranje n jih bodo ljudje počeli, jih bodo podjetja počela, jih bodo gradbene firme počele, ker bodo prihranile denar. Imate pa stvari, ki stanejo. Nekatere stanejo toliko, da s subvencijo lahko kaj dosežeš, druge pa toliko, da je treba vlagati v raziskave in razvoj, da ceno zbiješ navzdol. Za primerjavo, tona CO2, ki jo z boljšimi stavbami, z boljšo izolacijo itd. prihranite, ima negativno ceno, tona CO2, ki jo prihranite s Toyoto Prius pa stane 3000 evrov,« je bil slikovit Turk.

Investicijski projekti v razmahu, težave podobne na obeh straneh meje

Informatizacija

Po prepričanju Turka so bili na današnjih panelih predstavljeni številni problemi, za katere je rešitev informatizacija. »Pomanjkanje delovne sile se da rešiti z večjo produktivnostjo, ki pride zaradi informartizacije. Trend je povsem jasen, premika se cela industirja, ena počasneje, drugi hitreje. Od tega, da namesto, da se komunicira s črtami, se komunicira z nekimi digitalnimi objekti,« pojasnjuje Turk, pri čemer spomni na morebitna nesoglasja glede potrebe po informacijskem modeliranju stavb, vseeno pa verjame, da se vsi strinjamo, da boljše upravljanje informacij ne more škoditi: »Več kot imaš informacij, boljše kot imaš informacije, boljše odločitve lahko sprejemaš.«

Glede učinkov boljših informacij Turk poudarja, da gre pri tem predvsem za manj presenečenj. Verjame, da je na začetku stroškov več in so tudi začetni koraki težji, vendar ob tem spomni še na tako imenovano platformizacijo. »Kontekst v katerem prihajajo platforme oziroma bodo verjetno spremenile marsikaj v gradbeništvu, je povezan s tem, da je gradbeništvo vendarle še ena najmanj digitaliziranih panog.« Kot pojasnjuje, je manj digitalizirano le še kmetijstvo in lov.

Redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani dr. Žiga Turk. FOTO: Blaž Samec/Delo

Potreba po platformah

Kako pa digitalizacijo izpeljati v gradbeništvu? Turk pri tem poudarja, da »kot gradbeniki pogosto uporabljamo slabšo tehnologijo kot jo uporabljamo kot zasebniki, ko uporabljamo pametne naprave. Digitalizacija množice industrij, nekih obrti tudi, se je zgodila skozi platforme. Tako, da je nekdo postavil neko infrastrukturo, na katero so potem drugi lahko postavili svoje inovacije, na katero so po tem prišli končni uporabniki in si tudi svoje znanje in dosežke izmenjevali ali pa tudi prodajali,« je dejal in dodal, da so vsi večji gradbeniški proizvajalci gradbeniške programske opreme, v veliki dirki kdo bo ponudil Facebook, Youtube ali Android za gradbenike. »Se pravi neko točko, kamor bodo ljudje šli in bodo tam delali, kjer bodo videli svoje partnerje. Ne gre samo za skupno podatkovno okolje, tam bodo majhne firme postavljale svoje inovativne rešitve in programe, in tam se bo dogajala komunikacija, ne samo znotraj projekta ampak med projekti. To je pravzaprav ključno,« zaključi.

Od digitalizacije gradbeništva je odvisen multiplikatorski učinek

Vodja kakovosti družbe Kolektor Koling Bojan Črv pa je predstavil digitalno transformacijo v gradbeništvu, in odgovoril, ali gre pri tem za izziv, priložnost ali potrebo.

Spomnil je na to, da je gradbeništvo kot branža, ena največjih multiplikatorjev v družbi, od tega kako razvita in uporabljena je pri tem digitalizacija pa se lahko kaže tudi obseg multiplikatorja. Kot pravi, digitalizacija ni nekaj novega za večino industrij, vendar to ne velja za gradbeništvo. »Industrija 4.0 je osnova za gradbeništvo 4.0. To pomeni, da mora ta zadeva funkcionirati v smislu povečanja produktivnosti, povečanja sodelovanja, povečanja pripravljenosti na bolj učinkovito delovanje in tako smo v digitalni dobi prišli do gradbeništva 4.0,« razlaga.

Zaradi majhne digitaliziranosti ima gradbeništvo po eni strani neugodno pozicijo, obenem pa lahko pride do hitrega napredka. »Iz stopnje kjer smo danes, imamo zelo veliko potencialno rast v gradbeništvu. S tem bomo gradbeništvo naredili učinkoviti in atraktivno. Tako v smeri pridobivanja kadrov, kot številu informacij, ki nastaja v gradbeništvu in jih je potrebno ustrezno obdelati. Drugače kot z digitalizacijo, zelo verjetno ne bo možno,« je dejal Črv.

Vodja kakovosti družbe Kolektor Koling Bojan Črv. FOTO: Blaž Samec/Delo

Povezava sistemov

V tem smislu vodja kakovosti družbe Kolektor Koling verjame, da bo digitalizacija omogočila inovativno okolje, izboljšala bo podobo panoge, analiziranje in ukrepanje bo potekalo v realnem času, prihranki se bodo kazali tako pri strošku kot pri času,  izboljšala se bo varnost na gradbiščih, ob tem pa se izboljša še sodelovanje in komuniciranje. Digitalizacija je predvsem namenjena komuniciranju in dostopnosti do različnih podatkov z različnih izhodišč. Nenazadnje digitalizacija omogoča še osredotočanje na grajeno okolje in uporabnika, kar je še posebej pomembno pri javnih investicijah, še poudarja Črv.

Kot ključne izzive vpeljave digitalizacije, Črv razlaga, da je treba zagotoviti zahtevam družbe in okolje. »To je v povezovanju komunikacij večjih sistemov javnega pomena. Se pravi, imamo železniško infrastrukturo, avtomobilsko infrastrukturo, električno infrastrukturo. Digitalizacija in informatizacija nam omogoča te sisteme povezati med sabo. To je sigurno ena od nalog gradbene industrije, ki to infrastrukturo izdeluje. Po tem imamo termine, kot so pametni doma, pametna mesta in pametna infrastruktura, povezovanje preko interneta stvari,« še dodaja Črv.