V pripravah na start nove gradbene zakonodaje

Nova gradbena in prostorska zakonodaja bo po napovedih predlagatelja, ministrstva za okolje in prostor, ugodno vplivala na inženirsko stroko, na gradnjo objektov, na prostorsko načrtovanje in bo služila razvojnim potrebam in ambicijam Slovenije. Rešitve, ki jih prinaša, so glede na sedanjo ureditev enostavnejše, hitrejše, cenejše in digitalizirane, posebej pa je pomembno, da bodo vsi posegi skladni z načeli varstva okolja in narave ter z načeli trajnostnega razvoja.

Spremembe so bile težko pričakovane, saj ta zakonodaja pri individualni gradnji zadeva širok krog prebivalstva, pri vsakršnih investicijah pa podjetja in javni sektor kot vlagatelje, celotno gradbeno stroko, izdajatelje gradbenih dovoljenj, nadzorne institucije. Ali se bosta zakona tudi v praksi obnesla tako, bo jasno kmalu, saj se bosta začela uporabljati s 1. junijem. Dotlej se bodo morali uporabniki natančno seznaniti s podrobnostmi in se prilagoditi novim pravilom igre.

Številna izobraževanja, predavanja, seminarji na to temo že potekajo. Ministrstvo za okolje in prostor, ki je prvo poklicano za seznanitev z novostmi, je zaradi slabih epidemioloških razmer za osnovno predstavitev zakona poskrbelo s pregledom novosti v obeh predpisih na svojih spletnih straneh. Kot zagotavljajo, bodo nadaljnje obširne in natančne predstavitve izvedli prek tematskih posvetov in izobraževanj predvidoma v drugem četrtletju.

Prihajajo podzakonski akti

Naslednji velik zalogaj je priprava ustreznih podzakonskih aktov, v katerih bo zakonodajalec podrobno opredelil včasih preveč splošna ali skopa določila zakona. Uporabniki od njih veliko pričakujejo, tudi zato, ker so nekateri podzakonski akti neusklajeni že vse od uveljavitve aktualnega zakona o gradnji objektov. Inženirska stroka, denimo, ves čas opozarja na neusklajenost pravilnika o gradbiščih in uredbe o razvrščanju objektov. Na ministrstvu obljubljajo, da bodo osnutke ključnih podzakonskih predpisov predstavili na omenjenih posvetih.

Digitalizirano gradbeništvo bo za mlade privlačnejše

Med pomembnejše podzakonske akte zakona o urejanju prostora prištevajo: pravilnik o občinskem prostorskem načrtu, občinskem podrobnem prostorskem načrtu in o vrstah namenske rabe prostora, pravilnik o dokumentaciji pri državnem prostorskem načrtovanju, uredbo o vsebini programa opremljanja ter podlagah, izračunu in odmeri komunalnega prispevka, pravilnik o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme in pravilnik o lokacijski informaciji. Ključni podzakonski akti, ki izhajajo iz gradbenega zakona, pa so uredba o razvrščanju objektov, pravilnik o dokumentaciji in obrazcih za gradnjo ter pravilnik o začasnih objektih.

Za zdaj precej zadovoljni

Pri oblikovanju zakonskih rešitev so sodelovali strokovna javnost pa tudi cehovske organizacije. Številni njihovi predlogi so se v celoti ali vsaj deloma znašli med zakonskimi rešitvami, nekateri so ostali neuslišani. Kljub temu so glavni deležniki z doseženim vsaj za zdaj (v teoriji) dokaj zadovoljni. Kot je poudaril direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Gregor Ficko, je zbornica skupaj z Inženirsko zbornico Slovenije aktivno sodelovala pri pripravi obeh zakonov, »a z njima bomo lahko povsem zadovoljni šele, ko bomo videli, kako delujeta v praksi«.

Nova akta, gradbeni zakon in zakon o urejanju prostora, se začneta uporabljati 1. junija. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Zbornica tako pri novem gradbenem zakonu podpira ključne rešitve za bolj tekoč in učinkovitejši postopek izdaje gradbenega dovoljenja (pridobiti ga bo mogoče v 30 dneh). Za manjše rekonstrukcije gradbeno dovoljenje ne bo potrebno, poenostavili in pocenili se bodo postopki pridobivanja uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše, pod določenimi pogoji bo dovoljena gradnja v lastni režiji, legalizirati bo mogoče zgolj posamezne dele objekta, plačilo komunalnega prispevka pa ne bo več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.

Glavne spremembe zakona o urejanju prostora pa bodo po pričakovanju gospodarske zbornice pomagale k učinkovitejšemu vodenju postopkov priprave prostorskih aktov na državni in lokalni ravni ter učinkovitejši zemljiški politiki, ki vodi do trajnostnega prostorskega razvoja.

Kritične točke

Na Inženirski zbornici Slovenije (IZS) razumejo novi gradbeni zakon kot prispevek k rešitvi nekaterih kritičnih točk, ki so jih različni deležniki zaznali v času veljavnosti starega zakona o graditvi objektov. Rešuje tudi nekaj problemov, na katere je opozarjal IZS, ne pa vseh. »Med drugim je odpravil privilegiranost strok pri izdelavi projektne dokumentacije, nadzoru nad gradnjo in izvajanju gradenj ter vzpostavil enakopravnost vseh inženirskih strok, da delajo v skladu s svojimi pooblastili, kompetencami in referencami,« niza za inženirsko zbornico posebej pomembne novosti njena generalna sekretarka Barbara Škraba Flis.

Po njenih besedah zakon rešuje pričakovano pravico odgovornih vodij del za manj zahtevne objekte, ki bi po zakonu iz leta 2002 le z dodatnimi tremi leti praktičnih izkušenj pridobili pooblastilo za zahtevne objekte, zakon iz leta 2017 pa jim tega ni omogočil. Uvaja moderen način informacijsko podprtega projektiranja z orodji BIM, ki je ponekod v Evropi za javne investicije predpisano.

Razvoj v maniri varstva okolja in energetske učinkovitosti

Mehanska odpornost in stabilnost objektov bo končno spet dobila mesto v procesu dovoljevanja gradenj in izvajanja manjših rekonstrukcij. Barbara Škraba Flis: »S tem, ko bo moral pooblaščeni inženir s področja gradbeništva sodelovati že v fazi izdelave dokumentacije za gradbeno dovoljenje oziroma pred začetkom izvajanja manjše rekonstrukcije (ki vendarle pomeni poseg v konstrukcijo), bo poskrbljeno za premišljene konstrukcijske rešitve, s tem pa bo zagotovljena varnost investitorja, uporabnikov in sosednjih lastnikov nepremičnin – stanovanj, objektov.«

In katere novosti bodo najbolj spodbudile razvoj gradbeništva? »Na razvoj gradbeništva, tako projektiranja kot izvedbe, bo v največji meri vplivala uvedba modernega načina informacijsko podprtega projektiranja z orodji BIM s 1. januarjem 2025. Trenutno je že v uporabi pri nekaterih, predvsem večjih projektantskih podjetjih in večjih projektih, medtem ko pri izvajalcih še ni našel pravega mesta. Pomembno vlogo bodo pri tem odigrali tudi investitorji, ki lahko že pred omenjenim datumom od udeležencev pri graditvi objektov zahtevajo uporabo orodij BIM in s tem pospešijo razvoj panoge,« pojasni generalna sekretarka IZS. Na razvoj gospodarstva pa bo po njenem najbolj vplivala ureditev postavitve objektov, namenjenih skladiščenju nenevarnih snovi.