Obnova stavbnega fonda tudi velik zalogaj in priložnost za gradbince

Predlog revizije evropske direktive o energijski učinkovitosti stavb, ki ga je ta teden potrdil evropski parlament, predvideva, da bodo morale biti vse nove stavbe – razen izjem – do leta 2028 opremljene s solarnimi paneli. Bistveno se bo morala povečati tudi energetska učinkovitost celotnega stanovanjskega fonda, kar je priložnost za gradbince. Cilja sta vsaj podvojiti letno stopnjo energijske prenove stavb do leta 2030 in spodbujanje celovitih prenov več kot 35 milijonov stavb, s čimer bi ustvarili do 160.000 delovnih mest v gradbeni panogi, so sporočili iz Bruslja.

Prenove stavbnega fonda bodo pomembno prispevale k cilju evropske podnebne nevtralnosti do leta 2050 in k zavezujoči zavezi EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 za najmanj 55 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Kot je zapisano v predlogu prenovljene direktive o energijski učinkovitosti stavb, nepremičnine potrošijo 40 odstotkov končne porabe energije v EU in povzročijo 36 odstotkov z energijo povezanih emisij toplogrednih plinov, tri četrtine stavb v Uniji je še vedno energijsko neučinkovitih.

Novogradnje zgolj s sončnimi paneli

Ob tem približno 42 odstotkov energije za ogrevanje stanovanjskega sektorja predstavlja zemeljski plin, nafta 14 odstotkov in tri odstotke premog. Poročevalec za direktivo v evropskem parlamentu Ciarán Cuffe: »Zvišanje cene energije je usmerilo našo pozornost na energetsko učinkovitost in ukrepe za varčevanje z energijo. Izboljšanje učinkovitosti evropskih stavb bo zmanjšalo naše račune in odvisnost od uvoza energije. Želimo, da bi direktiva zmanjšala energijsko revščino in emisije ter zagotovila boljše notranje okolje za zdravje ljudi. To je strategija rasti za Evropo, ki bo zagotovila več sto tisoč kakovostnih lokalnih delovnih mest v gradbeništvu, prenovi in obnovljivih industrijah, hkrati pa izboljšala blaginjo milijonov ljudi v Evropi.«

S sončnimi elektrarnami do brezskrbne samopreskrbe

Nove stavbe bodo morale biti brezemisijske od leta 2028, tiste, ki jih uporabljajo ali upravljajo javni organi ali pa so v njihovi lasti, pa že od leta 2026. Vse nove stavbe bodo morale biti do leta 2028 tudi opremljene z napravami za sončno energijo, kjer bo to tehnično primerno in ekonomsko izvedljivo, za stanovanjske stavbe, ki so v postopku večje prenove, pa do leta 2032. Za večjo prenovo se šteje, če skupni stroški prenove ovoja stavbe ali tehničnih stavbnih sistemov presegajo četrtino vrednosti stavbe brez zemljišča, na katerem ta stoji, oziroma če prenavljajo več kot četrtino površine ovoja stavbe. Države se bodo same odločale, katero od dveh možnosti bodo zapisale v nacionalno zakonodajo.

Finančna podpora države

Cilj na področju stanovanjskih stavb je, da morajo do leta 2030 doseči vsaj razred energijske učinkovitosti E, do leta 2033 pa razred D. Lestvica je od A (brezemisijska gradnja) do G, ki predstavlja 15 odstotkov najmanj energijsko učinkovitih stavb v nacionalnem stavbnem fondu države članice, ostale pa se enakomerno porazdelijo v preostale razrede energijske učinkovitosti. Nestanovanjske in javne stavbe morajo ta merila izpolniti do leta 2027 (razred E) oziroma do leta 2030 (razred D). V primeru prodaje, večje prenove ali podpisa nove najemne pogodbe je treba izboljšati energijsko učinkovitost stavbe, na primer z namestitvijo izolacije ali izboljšavami ogrevalnega sistema, piše v predlogu.

Načrti prenov z ukrepi, s katerimi bo cilje mogoče doseči, so prepuščeni državam, ki morajo zagotoviti tudi dostop do povratnih in nepovratnih sredstev financiranja ter brezplačno svetovanje. Med izjemami, ki jih države lahko izvzamejo, so lahko javna socialna stanovanja, če bi se zaradi prenove zvišale najemnine, prihranki pri računu za energijo pa bi bili prenizki, da bi upravičili višje stroške.