S sončnimi elektrarnami do brezskrbne samopreskrbe

Za pospešitev zelenega prehoda EU namenja tudi spodbude za investicije v obnovljive vire energije. Evropa si namreč želi še povečati delež obnovljivih virov v energetski mešanici EU do leta 2030 na 45 odstotkov ter tudi na ta način zmanjšati škodljive emisije.

V EU se je lani delež elektrike, proizvedene v sončnih in vetrnih elektrarnah, povečal na 22 odstotkov (skupaj 623 teravatnih ur), s čimer je bil njun skupni delež prvič večji od plina (20 odstotkov), je v analizi med drugim zapisalo mislišče Ember. Slovenija ima sicer med državami EU podpovprečni delež sonca in vetra v proizvodnji elektrike.

Združenje Solarpower Europe pa poudarja, da je bilo v EU lani nameščenih za rekordnih 41,4 gigavata sončnih elektrarn, kar je 47 odstotkov več kot leto prej. In tako se je v EU lani kar za četrtino (na 208,9 gigavata) povečala skupna moč vseh sončnih elektrarn. Sicer pa je tudi Mednarodna agencija za energijo priporočila EU, da zaradi zmanjšanja dobav ruskega plina letos namesti za 60 gigavatov sončnih elektrarn.

Nova zakonodaja

Ključne ovire za obnovljive vire energije (OVE) so po ugotovitvah evropske komisije v vseh državah članicah skoraj enake, med drugim dolgotrajni in kompleksni administrativni postopki umeščanja v prostor. Evropska komisija kot prioritetno navaja proizvodnjo električne energije z izrabo energije sonca, saj gre za tehnologijo z minimalnimi vplivi na okolje, v javnosti so visoko sprejemljivi, obenem pa so projekti tehnično najhitreje izvedljivi.

Zato je slovenska vlada konec februarja v parlamentarno proceduro poslala predlog zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ter predlog zakona o infrastrukturi za alternativna goriva. Naša država je namreč do leta 2030 v skladu z nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN) zavezana doseči cilj vsaj 27 odstotkov OVE v končni porabi energije, vendar se bodo ti cilji s posodobitvijo direktive o spodbujanju uporabe energije še zviševali.

Predlog zakona odstranjuje nekatere postopkovne obveznosti umeščanja in omogoča postavitev proizvodnih naprav tam, kjer to do zdaj ni bilo mogoče, obenem pa postavlja tudi obvezo namestitev proizvodnih naprav pri novogradnjah, rekonstrukcijah parkirišč in stavb, ki so večje od 1000 kvadratnih metrov, oziroma na vseh obstoječih objektih, ki presegajo površino 1700 kvadratnih metrov. In kot je ob tem poudarjal resorni minister, lahko s sončnimi in vetrnimi elektrarnami najhitreje povečamo samopreskrbo in zmanjšamo uvozno odvisnost, ki je lani dosegla kar 30 odstotkov.

Januarja in marca lani največje sončno obsevanje

V Sloveniji je bilo lani po prvih informacijah postavljenih za več kot 250 MW novih sončnih elektrarn v samopreskrbi. Skupna moč glede na vsa izdana soglasja po podatkih spletnega portala za fotovoltaiko, portala PV, presega 700 MW. Kot dodajajo, to pomeni, da lahko tudi letos pričakujemo velik porast sončnih elektrarn v samopreskrbi.

Za primerjavo, leta 2021 je bilo 6307 na novo nameščenih sončnih elektrarn (95 MW), velika večina samopreskrbnih, le 16 jih je vključenih v podporno shemo prek razpisov. Poleg omenjenih se je lani postavilo tudi nekaj večjih sončnih elektrarn, še navaja portal PV.

V prid sončnim elektrarnam so tudi lanski podatki o rekordni osončenosti. Po podatkih Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko je sončno obsevanje na vodoravno površino namreč znašalo 1368 kWh/m², kar je največ od začetka meritev leta 2006. Največje odstopanje od desetletnega povprečja so zaznali januarja in marca (+42 odstotkov in +32 odstotkov), decembra pa smo prejeli le 70 odstotkov energije dolgoletnega povprečja, so še navedli.

V Sloveniji je sicer po zadnjih podatkih Sursa neto proizvodnja električne energije januarja znašala 1214 GWh in se je v primerjavi z decembrom povečala za dva odstotka. Največ (42,8 odstotka) je bilo proizvedene v jedrski elektrarni, sledijo hidroelektrarne (28,9 odstotka) in termoelektrarne (22,5 odstotka), najmanjši delež, 5,9 odstotka, pa prispevajo sončne in vetrne elektrarne.

Zelena energija za pametna mesta in skupnosti

Tudi med cilji pametnih mest in skupnosti so zmanjšanje porabe energije v stavbah, izboljšanje energetske učinkovitosti stavbnega fonda, elektrifikacija in prehod na obnovljive vire energije, zmanjšanje emisij zaradi porabe električne energije in daljinskega ogrevanja/hlajenja s spodbujanjem bolj trajnostne proizvodnje energije: energija z nizkimi emisijami ogljika, zelena energija, razvoj obnovljivih virov in uporaba električne energije iz obnovljivih virov za popolno razogljičenje preskrbe z energijo. Obenem pa seveda tudi zmanjšanje emisij zaradi izgorevanja fosilnih goriv iz vseh vozil in transporta ter hkrati spodbujanje čistejših in varnejših načinov prevoza, javnega prevoza, hoje in kolesarjenja, vključno z brezogljičnimi in alternativnimi gorivi.

Dolgoletni najmočnejši zastopnik avtomobilov v Sloveniji, Porsche Slovenija, ima tako kot matični koncern Volkswagen ambicije ne samo na področju električnih vozil, ampak tudi z njimi povezanih različnih storitev. Kot pojasnjuje Dušan Lukič, vodja projekta Nova mobilnost pri Porscheju Slovenija, so celostni ponudnik e-mobilnosti, ki pod blagovno znamko Moon omogočajo veliko izbiro tako e-vozil in polnilnih postaj kakor tudi sončnih elektrarn za zasebne in poslovne objekte, hranilnikov električne energije in energetskega upravljanja za energetsko samopreskrbo.

»Ponujamo strokovno svetovanje, ogled objekta, izračun ustrezne velikosti sončne elektrarne, načrtovanje in zatem montažo, saj vemo, da ima tako vsak posameznik kot tudi vsaka panoga svoje posebnosti in želje. Poleg tega pri omrežnem operaterju uredimo potrebno dokumentacijo in soglasja ter pomagamo pri postopku dodelitve subvencije.«

Za podjetja pa lahko, kot pravi Dušan Lukič, zaledni sistem Moon poskrbi tudi za nemoteno delovanje in pregled sončne elektrarne, saj želijo s svojimi rešitvami poskrbeti za celostni sistem energetskega upravljanja v objektu. Tako se nenehno spremljajo potrebe in stanje v električnem omrežju ter optimizacija porabe, s čimer se znižajo tudi stroški elektrike.

Porast naročil za sončne elektrarne

»Čeprav je vlada omejila najvišje cene električne energije za posameznike in nekatera podjetja, je hiter skok cen veliko potrošnikov prepričal, da je samopreskrba z električno energijo cenovno najbolj zanesljiva. Zato smo zaznali ogromen porast zanimanja in števila naročil za sončne elektrarne. K temu je dodatno pripomoglo tudi to, da se letos končuje čas, v katerem je še mogoče začeti projekt postavitve sončne elektrarne, ki bo v uporabi po sistemu neto meritev.«

In kot še pojasnjuje sogovornik, je investicija v sončno elektrarno primerna za vse, ki imajo letno porabo večjo od 5000 kilovatnih ur (kWh) oziroma katerih mesečni račun znaša 50 evrov ali več. Za postavitev na klasični stanovanjski hiši, z močjo do 14 kW, pa zdaj za fizične osebe ponujajo tudi brezobrestno ponudbo za nakup sončne elektrarne, in sicer za odplačilo v obdobju do sedmih let.

»Sicer pa si lahko z uporabo našega spletnega orodja vsak sam izračuna, kakšen je električni potencial njegove hiše. Investicija v domačo sončno elektrarno se v povprečju povrne v sedmih do desetih letih, odvisno od velikosti sončne elektrarne ter porabe in cene elektrike iz omrežja. Presežek elektrike se lahko proda dobavitelju elektrike ali pa se shrani v hranilnik električne energije, od koder se potem na primer zvečer črpa energija za vašo porabo, tudi, denimo, za polnjenje električnih avtomobilov. Zato ponujamo tudi hranilnike z različno zmogljivostjo, in sicer do 20 kWh,« pojasni Dušan Lukič. Kot še poudarja, je sodobne sončne elektrarne mogoče postaviti na skoraj vsako površino, ki je dovolj izpostavljena sončni svetlobi. Obenem pa z njihovim vzdrževanjem ni velikih stroškov.