Pri investicijah v izboljšave začeti s toplotnim ovojem in novimi okni

V Sloveniji več kot 40 odstotkov energije porabimo za ogrevanje in hlajenje prostorov ter pripravo sanitarne vode, in to je še eno od področij, ki z izboljšavami lahko močno prispeva k doseganju okoljskih ciljev v prihodnjih letih. V zasebnem sektorju predvsem gospodinjstva veliko investirajo, pri tem pa so močna spodbuda tudi razpisi Eko sklada, ki je pred nekaj dnevi objavil dva nova razpisa za finančno podporo pilotnim projektom celovite prenove večstanovanjskih stavb.

»Namen javnih razpisov je razviti nova finančna instrumenta, ki bosta omogočila večji obseg celovitih prenov večstanovanjskih stavb,« so pojasnili v Eko skladu. Na prvem javnem razpisu je etažnim lastnikom starejših večstanovanjskih stavb ponujeno financiranje s kombinacijo posojila v breme rezervnega sklada in nepovratnih sredstev, na drugem pa financiranje s kombinacijo nepovratnih sredstev in sredstev izvajalca energetskega pogodbeništva (s plačili storitve prenove po računih).
Za posamezni razpis – odprta bosta do konca letošnjega leta – je na voljo 500.000 evrov nepovratnih in 1,5 milijona evrov povratnih sredstev, kar bo zadoščalo predvidoma za izbiro enega ali dveh projektov.

Med pogoji za prijavo so usklajena izvedba treh ali več ukrepov energijske prenove stavbe oziroma skoraj ničenergijska prenova. Objekt mora imeti več kot osem delov in več kot osem različnih etažnih lastnikov, več kot polovica površine stavbe mora biti v stanovanjski rabi ter več kot polovica lastnikov fizičnih oseb. Razpisa, ki sodita v okvir projekta Life Care4Climate in dopolnjujeta obstoječo skladovo ponudbo spodbud za večstanovanjske stavbe, predvidevata možnost pridobitve nepovratnih sredstev v višini do 40 oziroma 50 odstotkov priznanih stroškov naložbe.

Med pandemijo še več naložb

Energetske sanacije večstanovanjskih stavb po besedah podsekretarja Eko sklada Primoža Krapeža zaostajajo za tistimi, ki jih izvajajo lastniki hiš. Razlog je lahko slabši socialni status dela stanovalcev, ki ne bi zmogli – ali pa zelo težko – plačati investicije, niti niso kreditno sposobni, prav tako starejši včasih ne vidijo smisla v naložbi, ki se morda še ne bi povrnila v času njihovega življenja. »Eko sklad v prvem primeru pomaga tako, da socialno najšibkejšim, ki imajo odločbo, naložbo financira stoodstotno. Tako naložba v energetsko sanacijo bloka ne pade v vodo zaradi tega, ker neki lastnik ne more kriti svojega dela stroška,« je povedal Krapež, v povprečju pa spodbude Eko sklada za okolju prijazne naložbe krijejo 30 odstotkov cene, ki jo plačajo lastniki.

Krapež ocenjuje, da bi z energetskimi sanacijami stavb v Sloveniji lahko zmanjšali uporabo energije za ogrevanje, hlajenje in sanitarno vodo za polovico, »seveda ne čez noč, ampak v daljšem obdobju. Spodbudno je, da se morajo javne stavbe graditi skoraj ničenergijsko, zato se bo poraba močno zmanjšala, ko bodo nadomestile zdajšnje. Kar precej šol in vrtcev se zdaj gradi na ta način«. Pandemija je sicer vplivala tudi na to področje, stroški se povečujejo tudi zaradi povišanja cen materialov. V industriji je Krapež stanje opisal kot stihijsko, se pa nekatera podjetja zelo trudijo in se tudi skoraj vsako leto prijavijo na razpise Eko sklada za subvencioniranje naložb. Najpogosteje se odločajo za ukrepe, kakršen je zamenjava razsvetljave, saj so to sorazmerno majhne investicije s hitro vračilno dobo. Ko gradijo nove prostore, pa, sodeč po vlogah za subvencije, dajejo prednost ničenergijskim objektom. V začetku jeseni bo sklad objavil četrti razpis za pravne osebe. »Javni sklad je objavil posebni poziv za energetske preglede stavb, subvencija znaša polovico cene pregleda. A odziv je skromen. Prednost takšnega pregleda je, da strokovnjak opravi pregled porabe energije v zadnjih nekaj letih in nato predlaga, v kaj bi se izplačalo investirati, kolikšni bi bili prihranki,« je Krapež pozval podjetja, da izkoristijo priložnost.

Glede na vloge za subvencije ocenjuje, da iz leta v leto naraščajo naložbe za izboljšanje energetske učinkovitosti stanovanjskih hiš. »Bili smo presenečeni, da v lanskem izrednem letu število vlog ni upadlo, prej se je še povečalo,« je povedal Krapež. Veliko je odvisno tudi od okolja, »na Primorskem lastniki občutno manj vlagajo v prenove fasad in oken kot, na primer, na Gorenjskem ali Štajerskem«. Ob tem je opozoril, da v zvezi z rabo energije govorimo veliko o ogrevanju stavb, premalo pa razmišljamo o hlajenju stavb, kar bi lahko bilo ozadje pri prenovah v toplejših predelih države. Kot je prepričan sogovornik, bi morali prebivalce bolj ozaveščati o tem, da dobra izolacija pomeni hladnejše prostore v poletnih mesecih. Kot izhaja iz Semaforja podnebne poti 2050, ki ga vodi Center za energetsko učinkovitost pri Institutu »Jožef Stefan«, so v letu 2019 investicije gospodinjstev, izvedene ob podpori subvencij, v 15 občinah dosegle vrednost 150 evrov na prebivalca (največ v Vodicah, 241 evrov), leto prej so v desetih občinah presegli naložbe, višje od sto evrov na prebivalca (največ v Preddvoru, 139 evrov). Najvišje subvencije na prebivalca (51 evrov) so v letu 2019 pridobili v Lučah in leto pred tem v Štorah, 29 evrov.

»V zadnjih letih se je zelo razširila vgradnja toplotnih črpalk za ogrevanje. Tisti, ki so se odločili za to (prešli s kurilnega olja), ne da bi pred tem izboljšali izolacijo stavbe, če je bila slaba, zdaj ugotavljajo, da jim investicija s stroškovnega vidika ni kaj dosti koristila, saj je cena elektrike dokaj visoka,« Krapež opozarja na pomen toplotne izolacije stavbe, ki bi morala biti skupaj z vgradnjo energetsko učinkovitih oken prvi korak do boljše izrabe energije v stavbah, nekakšna osnova. Kombinacija toplotne črpalke in sončne elektrarne je nato morda najboljša kombinacija naložbe.

Motiv naj bo tudi varovanje okolja

»Investicije, s katerimi izboljšujemo rabo energije, se lahko kar hitro povrnejo, saj so prihranki na mesečni ravni ponavadi občutni, je pa seveda vse odvisno od porabe. Poleg tega pa prispevamo k čistejšemu okolju, kar mora biti tudi eden od ključnih razlogov za zamenjavo ogrevalnega sistema,« je opozorila Barbara Žumer, vodja prodaje v Danfossu Trati, kjer razvijajo in prodajajo pametne ter energetsko učinkovite izdelke. Kot pravijo, njihovi sistemi ogrevanja in hlajenja temeljijo na novih tehnologijah, ki omogočajo zmanjševanje porabe energije ter prispevajo k čistejšemu okolju. Prihranki se ustvarjajo z vgradnjo vira ogrevalnega sistema z višjim izkoristkom (na primer kondenzacijski plinski kotel namesto dotrajanega kotla na kurilno olje ali plin) in izboljšanjem toplotnega ovoja zgradbe, s čimer se zmanjša potrebna toplota za ogrevanje objekta. Ob tem pa Žumrova opozarja, da je ob povečanju izolacije treba ukrepati tudi pri regulaciji oddaje toplote po posameznih prostorih, sicer se lahko zgodi celo, da novoizolirana zgradba zahteva večjo porabo energije, kot jo je pred posegom.

»Regulacija temperature s pomočjo termostatov v vsaki sobi je zdaj že nekaj običajnega, kar se načrtuje pri gradnji hiš, zakonodaja to zahteva že od sredine 80. let prejšnjega stoletja. V novih in obnovljenih nizkoenergijskih zgradbah pa je ustrezna lokalna regulacija po posameznih prostorih še pomembnejša, saj omogoča res velik prihranek stroškov ogrevanja na račun vseh prostih virov, ki so na razpolago (sonce, bivanje ljudi, aparati ...),« je še pojasnila sogovornica. Pri renovacijah večstanovanjskih stavb pa sta ključna ustrezna posodobljena kurilnica z ustreznimi toplotnimi postajami in namestitev termostatskih glav na radiatorje. V novogradnjah se poleg toplotnih stanovanjskih postaj vedno več vgrajuje talno toplovodno ogrevanje.

Na vprašanje, ali lahko prispevajo k prihrankom tudi aplikacije za upravljanje vgrajenih sistemov na daljavo, sogovornika pritrdita. Barbara Žumer: »Eno je udobje, drugo so prihranki. Na daljavo lahko nastavimo vklop in izklop ogrevalnega sistema, temperaturo v posameznih prostorih, urnik po dnevih, ponoči ... To je le nekaj osnovnih nastavitev, ki jih večina posameznikov uporablja, seveda pa je osnova dobrega in prilagodljivega delovanja vsakega sistema za ogrevanje in hlajenje še vedno pravilna in usklajena tehnična rešitev. Zavedati se moramo, da noben novi digitalni sistem ne more odpraviti napak zaradi neustrezne strojne zasnove. Zato je treba pri vgradnji novih digitalnih in prilagodljivih rešitev veliko pozornosti posvetiti usklajenosti podsistemov. Pri tem je mogoče pridobiti ali izgubiti velik del dobrobiti, povezanih s predvidenimi visokimi izkoristki in nizkimi stroški obratovanja.«

Vidik pametnih mest

Še pred tem pa je treba misliti tudi na povezljivost, dodajajo v podjetju BeeIN, kjer zagotavljajo storitve za digitalizacijo industrij. Pametne hiše so naša prihodnost. To je ena od možnosti uporabe interneta stvari, pri katerem so pomembni varnost, kakovost storitve ter možnost mobilnosti. Za to boljše rešitve ponuja 5G. »Če povezave ne bo, pametna hiša enostavno ne bo delovala. Zato, če gradite, se je že takoj na začetku smiselno odločiti za partnerja, ki bo uredil komunikacijsko rešitev. Tako se boste lahko izognili kasnejšim zagatam in dodatnim stroškom. Investitorji se na drugi strani lahko prav po tem razlikujejo od konkurence. Da v nepremičnini, ki so jo zgradili za trg, že na začetku zagotovijo daljinsko odčitavanje števcev, možnost upravljanja klimatske naprave, razsvetljave itd. na daljavo – ne da bi bilo pri tem pomembno, ali bo uporabnik imel wifi-povezavo,« je poudaril Josip Dulj, direktor tehnologije v BeeIN in opozoril še na pomen povezljivosti pametnih hiš v pametna mesta. »Samo, če bomo lahko uporabljali podatke iz kar največ gospodinjstev, lahko optimalno upravljamo z energijo, odpadki, prometom, dostavo ... v smeri trajnostnega razvoja in brezogljičnega odtisa.«