Trend samooskrbnih energetskih skupnosti

Po svetu bodo letos na področju sončne energije predvidoma vložili 500 milijard dolarjev, kar je več kot v vse druge vrste pridobivanja električne energije skupaj. Globalne naložbe v tako imenovano čisto energijo, porabljeno za različne namene, pa naj bi letos dosegle 2000 milijard dolarjev.

Kot je v nedavno objavljenem poročilu o zelenih virih energije še ocenila Mednarodna agencija za energijo (IEA), bo to kar dvakratnik zneska, namenjenega za fosilna goriva. »Skupna sredstva za zeleno energijo in z njo povezana omrežja so sicer investicije v fosilna goriva prvič presegla lansko leto.« Vse to med drugim kaže na strmo rast svetovnega fotovoltaičnega trga.

Nepovratna sredstva

Temu trendu je sledila tudi Slovenija, kjer je bilo lani po podatkih slovenskega portala za fotovoltaiko, portala PV, na novo nameščenih 17.278 sončnih elektrarn v skupni moči 486 MW. Polovica teh elektrarn je bila po moči samooskrbnih, v to so vštete tudi skupnostne sončne elektrarne. Ob koncu lanskega leta pa je pri nas delovalo 48.021 sončnih elektrarn v skupni moči 1121,7 MW. Slovenija je lani prvič dosegla cilj 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije (OVE) v bruto končni porabi energije.

Poleti je tudi Borzen med drugim objavil javni poziv za dodelitev nepovratnih sredstev za investicije v nove naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in za hranilnike električne energije v kombinaciji s proizvodnjo energije. Kot je zapisano v razpisu, je sredstva mogoče prejeti za naprave z instalirano močjo enega megavata ali manj, če je naprava v stoodstotni lasti podjetja, ki se opredeljuje kot veliko podjetje, oziroma šestih megavatov ali manj, če je proizvodna naprava v stoodstotni lasti mikro, malih, srednjih podjetij ali skupnosti obnovljivih virov energije. Skupna vrednost razpisa je 90 milijonov evrov, pri čemer je pet milijonov evrov namenjenih skupnostnim fotonapetostnim elektrarnam.

Lokalne sončne skupnosti

Investicijam v obnovljive vire energije pa sledijo tudi v številnih občinah po Sloveniji, kjer so zaživeli modeli energetskih skupnosti. Pionirja na področju razvoja sončnih skupnosti v Sloveniji sta občina Ajdovščina in skupina Gen-I, ki sta konec leta 2020 v vasi Budanje na strehi tamkajšnje osnovne šole postavili prvo skupnostno sončno elektrarno, namenjeno samooskrbi lokalnih prebivalcev v sedmih stanovanjskih hišah. »V povprečju ta gospodinjstva, zahvaljujoč vključitvi v skupnost, prihranijo na energijskem delu več kot sto evrov na leto, brez kakršnegakoli finančnega vložka v izgradnjo skupnosti. Ta številka je zgolj ocena, saj je odvisna od uporabniških navad posameznega gospodinjstva. Na prihranke poleg količine porabljene energije namreč vpliva tudi porazdeljenost porabe znotraj dneva, med letnimi časi itd.,« pojasnjujejo v Gen-I.

Na podlagi pozitivnih izkušenj pilotnega projekta v Budanjah pa so, kot še dodajajo, spomladi letos zgradili pravo lokalno sončno skupnost, ki združuje sončne elektrarne v skupni površini 5432 m² na kar petih objektih v lasti Občine Ajdovščina. »Ta sončna skupnost lahko sprejme do 220 odjemalcev, nekaj zadnjih prostih mest pa je še na voljo.«

In kdo se lahko včlani v te samooskrbne sončne skupnosti? »Zaradi specifik lokalne sončne skupnosti se vanjo lahko vključijo le okoliški prebivalci. Na višino omrežninske tarife bo namreč z novim aktom o metodologiji obračunavanja omrežnine vplivala oddaljenost odjemalca od naprave, ki bo proizvajala elektriko zanj. Da bi Gen-I prek sončne skupnosti lahko zagotovil cenovno ugodnejšo električno energijo, je torej pomembno, da je sončna skupnost vzpostavljena v bližini odjemalčevega doma.«

V prihodnosti velike virtualne skupnosti?

Pomemben korak k energetski neodvisnosti Slovenije so torej tudi lokalne skupnostne fotonapetostne elektrarne. »Gen-I pa v svoji ambiciji zelene prihodnosti stremi še višje, k izgradnji velikih virtualnih skupnosti, v katere bi se lahko povezal kdorkoli iz kateregakoli dela države. Žal pa za gradnjo tovrstnih velikih sončnih skupnosti trenutno obstajajo pomembne prostorske in regulatorne ovire. Zato se je razvoj velikih skupnosti zamaknil.« In prav zato tudi ocenjujejo, da bo mreža manjših lokalnih sončnih skupnosti trenutno ugodnejša in bolj prijazna za člane skupnosti. Po zgledu občine Ajdovščine želijo v prihodnjih letih posamezne sončne elektrarne postaviti čim bolj razvejano po vsej državi.

»Za vzpostavitev prihodnjih lokalnih sončnih skupnosti je ključna pripravljenost občin in lastnikov večjih strešnih površin ali degradiranih območij, da te ponudijo kot površine, na katerih bi lahko zgradili nove lokalne sončne skupnosti, vanje povezali okoliške prebivalce (pa tudi podjetja) in z njimi skupaj naredili korak naprej v brezogljično prihodnost.« Pet elektrarn, združenih v lokalno sončno skupnost Ajdovščina, bo v vsakem letu obratovanja proizvedlo 873.000 kWh električne energije, kar je 510 ton prihranka CO₂ na leto. »S tem bodo prispevali k še večji proizvodnji zelene energije in trajnostnemu razvoju občine.«

In ker so odjemalcem tako za individualno samooskrbo kot za izgradnjo samooskrbnih skupnosti na voljo subvencije oziroma nepovratna sredstva, v družbi Gen-I verjamejo, da se bo trend izgradnje novih sončnih elektrarn in z njimi naraščajoči delež brezogljične elektrike v energetski bilanci Slovenije nadaljeval tudi v prihodnje. In tudi resorni minister je nedavno ocenil, da je investicijski cikel pri samooskrbnih sončnih elektrarnah v Sloveniji šele na začetku.

Zmanjševanje ogljičnega odtisa in inovacije

V Sloveniji je do danes družba Gen-I Sonce postavila že več kot 10.000 sončnih elektrarn – prvo že leta 2017 –, z njimi pa se ogljični odtis Slovenije vztrajno znižuje. »Leta 2018 je denimo 351 sončnih elektrarn skupaj proizvedlo nekaj manj kot 4600 MWh elektrike, zaradi katere so se emisije CO₂ znižale za dobrih 2200 ton. V letu 2023 je skoraj 8000 sončnih elektrarn proizvedlo že blizu 184.000 MWh električne energije, emisije CO₂ pa so se zato zmanjšale že za več kot 90.000 ton. Ti podatki o zmanjševanju emisij CO₂ jasno dokazujejo pomembnost sončnih elektrarn za trajnostno energetsko preobrazbo Slovenije. Ko temu dodamo subvencije, je naložba v postavitev sončne elektrarne odlična investicija v zeleno prihodnost, ki je smiselna tako z okoljskega kot s finančnega vidika. Zato verjamemo, da bodo investicije na tem področju tudi v prihodnje še velike.«

In tudi zato v skupini Gen-I razvijajo nove, inovativne rešitve, s katerimi želijo, kot pravijo, ostati pomemben del tega investicijskega cikla. »To bomo zagotovili z našim modelom odkupa ustvarjenih viškov energije, razvojem hranilnikov električne energije, sistemom za upravljanje polnjenja električnih vozil v voznih parkih podjetij, za podjetja pa razvijamo tudi posebno obliko sončnih energetskih skupnosti, v katere se vključijo vsa njihova merilna mesta. Ob viških proizvodnje v sončni energetski skupnosti oddaje elektrike v omrežje skoraj ni, saj se viški porazdelijo na druga odjemna merilna mesta znotraj podjetja. Sončna energetska skupnost podjetju zmanjša odvisnost od dogajanj na trgu, minimalizira viške in manke ter zniža stroške za električno energijo,« še pojasnjujejo.