Neomejen dostop | že od 9,99€
Medsektorsko povezovanje je zelo pomembno za razogljičenje energetskega sektorja, pri čemer bodo posebno vlogo imeli obnovljivi viri energije (OVE), z rastjo deleža OVE pa tudi shranjevanje električne energije. Po drugi strani je pri trajnostnem prehodu izziv prevelika odvisnost transportnega sektorja od fosilnih goriv, pri čemer bo pomembno medsektorsko povezovanje.
Še posebno pomemben element v celotni zgodbi bo vodik, za proizvodnjo katerega bo glavno orodje ravno medsektorsko povezovanje, poudarja izvršna direktorica Energetske zbornice Slovenije (EZS) mag. Ana Vučina Vršnak. »Energetska sektorja, ki imata največji potencial za povezovanje, sta elektro- in plinski sektor. Sektorja sta povezana le na način, da iz plinskega omrežja zagotavljamo plin za proizvodnjo električne energije. Lahko pričakujemo, da bomo v prihodnosti iz električne energije proizvajali vodik ter ga v omejenih količinah dodajali v plinsko omrežje. S takim povezovanjem v prihodnje lahko pričakujemo tudi boljšo ekonomiko ter večjo izrabo infrastrukture,« pravi sogovornica.
Na uspešnost povezovanja bo vplivala ekonomika, ki je povezana z razvojem tehnologij ter tudi odločitvijo EU, katere razvojne poti bo dodatno podprla. »Proizvodnja vodika bo ena najtežjih nalog, ki mora spodbujati povezovanje sektorjev elektrike in plina ter bo v velikem delu vplivala tudi na razvoj novih tehnologij, predvsem za proizvodnjo vodika, ki z ekonomskega vidika zdaj še niso konkurenčne,« pojasnjuje Ana Vučina Vršnak. Dodaja, da je zato pomembno sodelovanje vseh akterjev, na področju razvoja novih tehnologij, sektorjev s področja proizvodnje elektrike in plina oziroma proizvodnje energije, ter prepoznavanje pristojnih, da bodo v programe razvoja energetike v Sloveniji ustrezno umestili tudi finančne spodbude kot v času začetkov proizvodnje sončne električne energije pred več kot 15 leti.
Povezovanje sektorjev po njegovih besedah lahko razumemo na dva načina, ki sta precej povezana. »Prvi način je povezovanje virov energije, kot so fosilna goriva, jedrska energija, vodik, obnovljivi viri in tako naprej. Drugi, prav tako pomemben, je povezovanje gospodinjskih odjemalcev z industrijskimi, s transportom, javnim sektorjem, ki so delno vezani na »svoj« vir energije – sektor transporta je bolj odvisen od fosilnih goriv kot gospodinjstva, ta pa so hkrati bolj odvisna od jedrske energije.«
S povezovanjem sektorjev omogočimo medsebojno izkoriščanje prožnosti porabnikov – na primer zemeljskega plina, vodika, naprav za daljinsko ogrevanje in energije za transport –, ki vse lahko ponujajo različne količine prožnosti električnemu omrežju. Z vključevanjem vsakega nadaljnjega vira in sektorja se prožnost celotnega omrežja poveča, kar poveča možnost izkoristka ponujenih prožnosti, še pravi Matija Arh iz Inee.
»Končni odjemalci, ki se ogrevajo iz več različnih virov, lahko glede na ceno posameznega energenta ponudijo njegovo prožno porabo, kar pomeni razbremenitev povpraševanja in znižanje cene. V tem primeru, ko bi mestna toplarna zaznala večjo potrebo po plinu, bi se industrija lahko prilagodila in namesto plina za določene namene uporabljala energijo, proizvedeno iz vetra,« pravi sogovornik iz družbe Inea.
Najtežja naloga pri povezovanju različnih sektorjev so s tehničnega stališča zmožnosti končnih uporabnikov. »Nimajo vsi možnosti ali zmožnosti uporabljati različnih virov energije oziroma nimajo tolikšne prožnosti, da bi to lahko imelo opazno vpliv med sektorji,« še pravi Arh. Poleg tega, dodaja, pa možnost izbire med sektorji pomeni večji investicijski strošek za končnega odjemalca, da medsektorsko prožnost lahko ponudi. Kot pri vsaki večji spremembi človeških navad se seveda ne moremo izogniti niti družbenopolitičnim izzivom.
In kaj bo najbolj vplivalo na (ne)uspešnost povezovanja? Matija Arh pravi, da uspešnost lahko paradoksalno povečamo z večjim povezovanjem – če, recimo, gospodinjski uporabniki ne morejo omogočiti prožnosti pri porabi določenega energenta, to lahko stori transport in tako razbremeni industrijskega porabnika, ki ima možnost izbire.
»Z močno povezanimi sektorji bo cena energije enega sektorja bolj vezana na ceno energije drugega sektorja. Konkurenca v posameznih sektorjih, kjer je medsektorska konkurenca izrazitejša v času investicije, bi se povečala tudi v času obratovanja. To bi zmanjšalo možnost astronomske rasti cene enega določenega energenta, kar zdaj vidimo pri plinu,« še pojasnjuje Matija Arh iz družbe Inea.
Po besedah izvršne direktorice EZS je prožni odjem energije zelo pomemben, če naj bi v sistem vključili vse večji delež energije iz obnovljivih virov. »Več OVE pomeni, da bi moral elektroenergetski sistem izkoristiti vse razpoložljive vire prožnosti, še posebno rešitve na strani odjema in na področju shranjevanja energije, in tudi digitalizacijo – z vključevanjem inovativnih tehnologij v elektroenergetski sistem (sistem naprednega merjenja). Trg prožnosti bo torej zelo pomemben pri povečevanju deleža v OVE v energetskem sistemu.«
Komunikacija znotraj povezanih podjetij bo morala biti, pravi Ana Vučina Vršnak, še hitrejša in kakovostnejša. V času, ko dodajamo nove in nove obnovljive proizvodne vire, katerih proizvodnja energije ni stanovitna, je prožni odjem in prilagajanje drugih proizvodnih virov toliko pomembnejši za stabilno in varno oskrbo.
S povezovanjem različnih sektorjev dobimo večjo prilagodljivost, ki bo vse pomembnejša, glede na vse več nestanovitnih proizvodnih enot v sistemu. »Hkrati bo treba na strani končnih odjemalcev prispevati svoj delež pri prilagajanju odjema, brez tega ne bo šlo. Pomembno je torej medsektorsko povezovanje, vendar tudi vzpostavitev trga prožnosti (odjem in proizvodnja), katerega cilj je zmanjševanje stroškov pri gradnji infrastrukture in posledično zmanjševanje stroškov elektrike, ki jo plača končni uporabnik,« zaključuje izvršna direktorica EZS Ana Vučina Vršnak.
V družbi Inea vlagajo v razvoj pametnih sistemov za prožnost električnih omrežij, predvsem pri aktivnem odjemu energije. Zato smo jih vprašali, kaj je prednost teh sistemov ter s kakšnimi izzivi se pri tem srečujejo. Matija Arh, višji projektni vodja na oddelku Energetika in ekologija v družbi Inea, pojasnjuje, da je glavna prednost sistemov za prožnost električnih omrežij digitalizacija. Ta omogoča zbiranje informacij, ki služijo boljšemu napovedovanju odjema in proizvodnje električne energije. Posledično s tem pripomorejo k boljšemu razumevanju prožnosti naprav, za katere je ta sistem vgrajen.
»Večina električnih naprav je delno vsaj časovno prilagodljivih, ko govorimo o porabi električne energije iz omrežja. Naše zamrzovalne skrinje ustrezno delujejo pri –15°ali –18° C, naše električno vozilo mora biti vsako jutro napolnjeno ob isti uri, pri čemer ni pomembno, kdaj točno se bo polnila baterija, in naš robotski sesalnik lahko opravi svojo nalogo kadarkoli v času naše odsotnosti. Ko je govor o industrijskih napravah, so takšne prožnosti še veliko večjih obsegov in torej pomembna sestavina trajnostnega uravnavanja omrežja,« pravi Matija Arh.
In dodaja, da pri integraciji sistemov za upravljanje odjema temeljito analizirajo prožnosti, ki so pri posameznem odjemalcu na voljo in možnosti njihove uporabe za drugačne namene, kot ponujanje prožnosti za električna omrežja. »Gre predvsem za uporabo prožnosti za namene prilagajanja odjema, kar vodi do zmanjšanja stroškov električne energije za posameznega uporabnika.«
Izzivi, ki jih pri tem srečujemo, pravi Matija Arh, so predvsem v integraciji, saj ponavadi gre za tako imenovan »retrofitting«, kar pomeni namestitev novega sistema v starejšega, kar lahko privede do nepredvidenih neskladij.
Eden od izzivov je tudi zanesljivost analiziranih virov prožnosti, ki se lahko izkažejo za precej toge – predvsem za večje industrijske odjemalce, ki morajo upoštevati vnaprej določene urnike. »Dodatne priložnosti in izzive bo predstavljala tudi direktiva EU o tako imenovanem dinamičnem tarifnem sistemu, ki je v testnem obdobju. Za preboj prožnosti bo nujna sprememba odnosa do porabe energije, ki pa bo potreboval tudi zakonsko podlago, še posebno pri gospodinjskih odjemalcih,« je še pojasnil Matija Arh, višji projektni vodja na oddelku Energetika in ekologija v družbi Inea.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji