Omrežnina je nova industrijska bolečina

Preverili smo, kako se bo industrija spopadla z novim sistemom omrežnin, ki konice porabe električne energije močno kaznuje.

Uvedba novega, pettarifnega omrežninskega sistema še precej bolj kot potrošnike skrbi podjetja, saj so ta v povprečju precej večji porabniki električne energije. Pri čemer omrežnina za iz omrežja prevzeto energijo sploh ni največja težava, saj se med posameznimi tarifami razlikuje za le nekaj odstotkov. Največja težava v očeh podjetij je omrežnina za najvišjo doseženo moč, ki bo najdražja prav v času jutranjega delovnika – med 7. in 14. uro. Nezavedanje in prepočasno ukrepanje se bo poznalo v precej višjih zneskov na položnicah za električno energijo, ki pridejo še pred koncem leta – novi sistem omrežnin naj bi zaživel oktobra.

»Za uporabnike na srednji napetosti, kamor spada velik del slovenske predelovalne industrije, bo omrežnina v prvem tarifnem bloku kar petkrat dražja kot v drugem tarifnem bloku. Najekstremnejše razlike bomo videli pozimi med delovniki, saj bo razlika v omrežnini za moč med 5. uro zjutraj in 5. uro popoldne skoraj 40-kratna,« je najbolj boleč vidik sprememb, ki jih prinaša novi sistem omrežnin, predstavil mag. Igor Steiner, vodja oddelka Energetika in okolje v podjetju Inea.

Že do zdaj so se podjetja bala tako imenovanih špic oziroma kratkotrajnih visokih porab, saj so bili stroški konične električne energije visoki, po novem pa bodo naravnost drakonski. Svet energetike se je v zadnjem desetletju močno spremenil, stabilne in zelo nizke cene električne energije so stvar preteklosti. Podjetja se bodo morala aktivno lotiti upravljanja energije.

Strah je lahko odličen motivator

Podobno kot potrošniki so podjetja že zdaj v strahu ne le pred višjimi stroški omrežnine, ampak tudi pred visokimi napovedanimi stroški za tako imenovano presežno moč. Pa je strah dovolj velik motivator za spremembe? Podjetja so razdeljena v dva tabora: nekatera se zavedajo nujnosti sprememb in so že začela urejati svojo energetsko situacijo, druga pa se bodo z novimi energetskimi izzivi soočila pozimi. Kaj bo podjetja najbolj bolelo?

»Postavka, ki se bo najbolj poznala na položnici, je omrežnina za dogovorjeno moč, ki je izračunana na podlagi treh najvišjih konic v mesecu. Brez upoštevanja kakršnihkoli presežkov (in posledično stroškov oziroma penalov) bo dogovorjena moč najbolj vplivala na stroške, še posebno v najdražjem časovnem bloku. Simulacije na realnih podatkih pretekle porabe kažejo, da je finančni minimum omrežnine pri dveh do petih odstotkov presežne moči v znesku celotne omrežnine. To še posebno velja v prehodnih letih 2024 in 2025, ko bo presežna moč obračunana s popustom, to je 90 odstotkov kalkulativne cene oziroma bo indeks za presežno moč 0,9. Ta indeks se bo leta 2028 zvišal na 1,2 oziroma 120 odstotkov, torej bo z leti postajala konična oziroma presežna moč vse dražja,« je pojasnil Steiner.

Za zgolj občasne »kršitelje« dodatni stroški ne bodo visoki, za redne pač. Javnosti predstavljene kalkulacije penalov za presežno moč se morda zdijo celo sprejemljive – a to velja le v primeru, če občasna presežna moč pomeni, da je dogovorjena moč v preostanku meseca nižja.

Aktivni odjem edina učinkovita rešitev

Proizvodna podjetja imajo veliko strojev, morda celo avtomatiziranih linij, katerih porabe energije ni mogoče (dodatno) zmanjšati. A tudi ta podjetja ne bodo talci novega omrežninskega sistema, če jim bo uspelo porabo zamakniti – pospešiti ali zakasniti. Ker cena električne energije in omrežnine čez dan niha, ni tako pomembno, da posamezen stroj ali linija v enem proizvodnem ciklu porabi manj – le porabljati mora ob pravem času. Podjetja se morajo torej iz pasivnih preleviti v aktivne odjemalce električne energije. Mnoga že pogledujejo v smeri asinhronega zagona proizvodnje, pri katerem bi posamezne stroje zaganjala z zamikom in ne več istočasno, ter tako precej znižala povprečno najvišjo konico in posledično obračunsko moč. To posledično pomeni, da tudi zaposleni v proizvodnji ne bi začeli dela ob istem času ...

»Pomembno vlogo pri tem ima avtomatizacija procesov, da se podjetje izogne dražjemu delu zaposlenih v nočnem času. Hranilniki energije, naj si bodo baterijski ali termični, ter pomožne naprave za pripravo komprimiranega zraka, hladu, toplote in prezračevanja namreč lahko delujejo popolnoma avtonomno ob vsakem času brez zaposlenih, če so za to pripravljene. Treba je najti finančni optimum, kdaj je cena energije in omrežnine najnižja. Ta optimum ni konstanten in med letom spreminja,« povzema sogovornik.

Aktivni odjem je namreč bistveno bolj napreden in kompleksen pristop kot izravnava konične energije, saj mora biti sposoben upoštevati tako energetske kot proizvodne parametre ter iz njih avtomatsko sestaviti najboljšo možno razporeditev – uporabe strojev in upravljanja števila zaposlenih glede na načrtovano proizvodnjo za posamezni dan.

Prihranki na intervalu med 10 in 300 odstotki

Zanimalo nas je tudi, kakšna bo finančna bolečina podjetij, ki do pozne jeseni ne bodo storila nič, da bi prilagodila svojo (po)rabo električne energije. »Nekateri deset odstotkov, nekateri 300 – vse je odvisno od posameznega podjetja. Energetsko intenzivna podjetja bo najbolj bolelo, saj jim elektrika predstavlja velik kos stroškovne pogače. Izračuni, ki smo jih opravili, pravijo, da se zvišanju stroškov ne bo izognil skoraj nihče – to še posebej velja za industrijo, ki je energetsko intenzivnejša v dražji, to je v zimski sezoni,« meni Steiner.

In sklene: »Ko vam nekdo obljubi nižje cene, ga vzemite z rezervo. Ko vam nekdo zagrozi s povišanjem, ga vzemite zelo resno. Čas je, da podjetja vzamejo cene elektrike v svoje roke – ugotovijo, kaj in kdaj porabljajo največ, kaj najbolj vpliva na ceno, in se lotijo reševanja izzivov po prioritetah. Izkušnje kažejo, da že z analizo – zgolj analizo – podjetja lahko znižajo skupno porabo za šest odstotkov zaradi izgub, ki so bile očem skrite. Učinkovita raba energije bi vedno morala biti na prvem mestu. Če sistem aktivnega odjema, ki bo v novem tarifnem sistemu postal nujnost, nadgradijo še s hranilniki energije, avtomatizirajo določene procese, se povežejo v energetske skupnosti in lahko res veliko prihranijo.«