Energetska prožnost in aktivni odjem bosta zlata vredna

Izvajanje aktivnega odjema postaja nova prioriteta podjetij, ki sodijo med večje porabnike električne energije. Doslej so se z aktivnim odjemom ukvarjala predvsem energetsko intenzivna podjetja, zdaj bo to naloga skoraj vseh.

Glede na nov omrežninski sistem in njegov nič kaj spodbuden cenik podjetja v glavnem skrbi, da bodo morala zaradi visokih stroškov električne energije in omrežnine prilagoditi svojo proizvodnjo do te mere, da ne bodo več konkurenčna. Če tega ne bodo storila, bodo po bolj pesimističnih scenarijih že stroški omrežnine tako visoki, da bodo morala podjetja varčevati, odpuščati, seliti proizvodnjo ali v skrajnem primeru celo zapreti svoja vrata.

Takšen strah je za večino podjetij resda neutemeljen, vsekakor pa je nov omrežninski večtarifni sistem sprememba, ki od (vodstev) podjetij zahteva ukvarjanje in ukrepanje, če se ne želijo znajti na napačnem koncu palice, imenovane dinamične cene energije.

Strokovnjaki rešitev za proizvodna in druga podjetja, ki sodijo med velike porabnike električne energije, vidijo v aktivnem odjemu. Za kaj sploh gre? »Aktivni odjem je nekaj, česar se bo vsak loteval drugače, zahteva pa pozornost, ki je večina podjetij elektriki do sedaj ni posvečala. To pomeni pregled nad vsemi energetskimi tokovi, vsaj najpomembnejšimi, optimizacijo z učinkovitejšo izrabo energije, iskanje pomanjkljivosti v sistemu, kot so prekomerne konične moči, ter njihovo odpravo. Raziskave kažejo, da že samo uvedba dobrega nadzora nad porabo, t. i. monitoringa porabe, zniža stroške elektrike za več odstotkov – to pomeni, da na dan pridejo anomalije in izgube v sistemu, ki so bile prej skrite. Za učinkovit aktivni odjem sta pogoj dober energetski monitoring in dobra strategija,« je pojasnil Matija Arh, vodja projektne tehnologije v oddelku Energetika in okolje podjetja Inea.

V praksi je čez palec rezerv med 10 in 20 odstotkov

Nekatera podjetja so se že podvizala. V kovinskopredelovalnem podjetju s povprečno močjo okrog 1 MW so najprej naredili analizo ter z njeno pomočjo šele zares razumeli proizvodni proces in njegov vpliv na porabo elektrike. Na vsa bremena (beri: stroje in sisteme), katerih poraba znatno prispeva k skupni porabi, so postavili merilnike porabe, zbrali podatke in jih primerjali s podatki iz preteklih letih. Takšna analiza je pogoj za oblikovanje rešitev prilagoditve odjema – naslednji korak so simulacije.

Strokovnjaki s simulacijami ugotavljajo, da se bo številnim podjetjem splačalo določiti in ohranjati nizko dogovorjeno moč, četudi bo ta v času konic pomenila nekaj dodatnih stroškov presežne moči. FOTO: arhiv podjetja Inea

Strokovnjaki s simulacijami ugotavljajo, da se bo številnim podjetjem splačalo določiti in ohranjati nizko dogovorjeno moč, četudi bo ta v času konic pomenila nekaj dodatnih stroškov presežne moči (t. i. kazni za prekoračitve). Konice se zgodijo v malodane vsakem gospodinjstvu, kaj šele v proizvodnem podjetju. »Na nekaj presežne moči je treba vedno računati – simulacije kažejo, da je finančni optimum nekje pri 2 do 5 odstotkih stroška za presežno moč na skupnem računu za omrežnino,« rezultate vrste analiz in simulacij na kratko strne Arh.

V omenjenem podjetju so vsa t. i. prožna bremena, predvsem stroje, za katere so ocenili, da lahko prispevajo okoli petino prožne moči, povezali s krmilniki, ki omogočajo, da podjetje odjem avtomatsko prilagaja. Šlo je zlasti za vakuumske in popuščne peči s predvidljivim profilom odjema, ki niso strogo vezane na urnik delovanja (beri: proizvodnjo) oziroma imajo določeno prožnost v času izvajanja, zato so jim ustrezno prilagodili urnike delovanja in pravila glede na ostalo porabo elektrike v podjetju.

Omrežnina je nova industrijska bolečina

A to seveda ni enkratna naloga. Z uvedbo sistema za aktivni odjem v industriji in rešitve za upravljanje prožnosti na elektroenergetskem omrežju se med samo proizvodnjo izvajajo stalni zajem podatkov in sprotne analize, ki omogočajo samodejno podrobno nastavitev obratovalnih parametrov sistema – ta nato samodejno kroti konice.

Zgolj prilagoditev največjih prožnih porabnikov je ustvarila 9 odstotkov prihrankov pri omrežnini in z njo povezanih prispevkih. Z bolj agresivnim prilagajanjem bi lahko prišli tudi do 20 odstotkov prihrankov iz naslova omrežnine, vendar pa bi tak režim povzročil večji vpliv na proizvodnjo.

Skrbnejše načrtovanje proizvodnje

Dobri sistemi se učijo sami. S pomočjo preteklih izkušenj in ustrezne količine podatkov lahko začrtajo profil porabe, ki ustvari cenovni optimum na podlagi številnih omejitev in dejavnikov. V sistem povezane naprave – z nekaj integracije, seveda – te podatke priskrbijo, algoritem pa na temelju teh podatkov pove, kdaj naj posamezni porabniki odjemajo energijo. Seveda je zelo zaželeno v enačbo vpeljati plan proizvodnje, cene surovin in druge pomembne vire, da vse skupaj ne postane le cenovni optimum energije, ampak optimizacija celotnega proizvodnega procesa.

Podjetja se krotitve odjema energije večinoma lotevajo osamljeno, skladno s pristopom »porežimo konice z baterijo, postavimo kakšen sončni panel, in gremo domov«. V resnici je možno ceno energije znižati na več načinov. Če sistem pokaže, da je par strojev odgovornih za večino novih stroškov, to še ne pomeni, da je rešitev le v prilagajanju porabe teh strojev – mogoče je smiselna zamenjava zgolj enega »energetsko problematičnega« stroja z novejšo in bolj učinkovito alternativo. Tega seveda inštalater sončne elektrarne podjetjem ne more povedati.

Zanimiva alternativa: energetske skupnosti

Potencialno krotenje sprememb, ki jih uvaja nov sistem omrežnin, bi bilo veliko lažje, če bi pri njem sodelovalo več podjetij z različnimi profili rabe energije. Gre za t. i. energetske skupnosti, kjer si člani izmenjujejo viške energije in izrabljajo potencial energetske prožnosti ter si razdelijo strošek investicije v lastne vire in hranilnike energije.

»To še posebej velja v primerih, ko energetsko skupnost sestavljajo podjetja, ki imajo raznolike profile porabe čez dan in leto oziroma nimajo sočasno velike konične porabe. Idealen primer je, ko se vršna moč pojavi pri uporabniku v skupnosti, ko se pri drugih članih pojavijo viški lastne proizvodnje energije iz obnovljivih virov. V takih primerih se naložba hitreje povrne, saj financiranje ne prihaja iz enega žepa, skupnost pa velike koristi doseže prej, kot bi jih doseglo posamezno podjetje,« razmišljanje o rešitvi tipa »v slogi je moč« zaključi Arh.