Prostovoljci so vedno srce olimpijskih tekmovanj

O poletnih olimpijskih igrah v Tokiu ter o projektu Olimpijski festival evropske mladine, ki bo poleti 2023 potekal v Mariboru, smo se med drugim pogovarjali s Tomažem Barado, podpredsednikom Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez (OKS–ZŠZ) in dolgoletnim predsednikom Športne zveze Maribor.
 

OKS je 13. aprila z mariborskim županom podpisal sporazum o sodelovanju pri projektu Olimpijski festival evropske mladine (OFEM) poleti 2023. Kaj je temeljni cilj tekmovanja, za kako velik projekt gre?

OFEM je največje večšportno tekmovanje v Evropi za mladino v starosti 14 do18 let in prvo tovrstno tekmovanje na njihovi športni poti. OFEM ima 30-letno tradicijo in je organiziran v dveletnem ciklu. Namenjen je promociji športa in telesne aktivnosti in kot navdih za mlade, da se vključijo v šport. Promovira olimpijske vrednote: prijateljstvo, strpnost in fair play ter na enem mestu zbere mlade iz 50 evropskih držav, kar krepi evropsko integracijo in omogoča mladim iz vse Evrope druženje ob športu. Predvidena je udeležba okoli 2800 športnikov in 1100 spremljevalcev. Pomerili se bodo v 13 športnih panogah: atletiki, judu, kolesarstvu (cestno in gorsko kolesarstvo), košarki 3x3, nogometu, odbojki, plavanju, rolkanju, rokometu, športni gimnastiki, tenisu in kajaku na mirnih vodah.

Kaj vse bo poleg prepoznavnosti še prinesel omenjeni olimpijski festival, saj vemo, da so aktivnosti ob športnih dogodkih prav tako pomembne? Vlada je za obnovo športnih objektov v Mariboru že namenila tri milijone evrov; bo to dovolj?

OFEM bo imel pozitivne učinke za lokalno skupnost, regijo in državo. Omenili ste prepoznavnost. Maribor bo za dober teden dni postal športna prestolnica Evrope za mlade in že do samega odprtja bosta imela Maribor in Slovenija priložnost promocije na mednarodnih dogodkih Evropskih olimpijskih komitejev (EOC). Maribor bodo poleg udeležencev obiskali tudi številni drugi gostje. Pri izvedbi tekmovanja bodo pomagali številni prostovoljci iz lokalnega okolja, ki bodo pridobili novo izkušnjo dela in sodelovanja v takšnem velikem projektu ter imeli priložnost druženja z vrstniki iz vse Evrope. Prostovoljci so vedno srce olimpijskih tekmovanj. V organizacijo bodo vključene lokalne in nacionalne športne organizacije – zveze in društva, ki bodo pomagale pri izvedbi tekmovanj v njihovih panogah.

Otroci bodo imeli priložnost od blizu opazovati športna tekmovanja in njihove nekoliko starejše kolege ter se tako dodatno navdušiti za udejstvovanje v športu. Športni delavci, ki bodo pomagali pri organizaciji, bodo prav tako pridobili priložnost za delo pri velikem mednarodnem tekmovanju. Meščani si bodo v poletnem obdobju počitnic lahko ogledali zanimiva športna tekmovanja, na katerih bodo lahko navijali za mlade športnike in s svojo pregovorno prijaznostjo tudi pripomogli k pozitivnemu vtisu udeležencev o našem lepem mestu.

Nenazadnje si mesto lahko obeta pozitivne učinke na gospodarskem področju zaradi večje potrošnje v tem času in pa priložnost za promocijo lokalnega gospodarstva prek sponzorskega programa. Ob organizaciji tekmovanja si pomembno zapuščino projekta obetamo tudi zaradi obnove nekaterih objektov. Vlada je namenila za obnovo dvorane Tabor nekaj več kot tri milijone evrov, za kar smo zelo hvaležni; kar nekaj sredstev bo investirala tudi mestna občina in prenovila še nekatere druge objekte. Od države si sicer obetamo še nekaj pomoči pri investicijah v prihodnjem obdobju. Treba je poudariti, da projekt OFEM ne zahteva zelo velikih investicij in da bodo vsi prenovljeni športni objekti ostali v trajno uporabo meščanom Maribora.

Maribor ima bogato športno zgodovino. Kako kot predsednik Športne zveze Maribor ocenjujte njeno delo pod vašim vodstvom?

Športno zvezo Maribor (ŠZM) sem z ekipo prevzel v dobrem stanju. Po mojem mnenju smo s svojim bolj prepoznavnim delovanjem postali še pomembnejši glas pri sprejemanju ključnih odločitev na področju športa v MO Maribor. Delujemo transparentno, jaz ali moji sodelavci smo vedno na voljo predstavnikom društev za kakršnokoli pomoč, predvsem na področju prijave društev na javni razpis letnega programa športa, kjer so v zadnjih dveh letih društva imela največ težav. Z veseljem ugotavljam, da v okviru upravnega odbora in strokovnega sveta ŠZM delujem z dolgoletnimi strokovnjaki iz različnih športnih panog, z večino med njimi imam pristen, prijateljski odnos. Verjemite mi, da lahko s takšno ekipo sprejemamo pravilne in najboljše odločitve za mariborski šport, in ob tej priložnosti bi se jim rad zahvalil za izjemno dobro sodelovanje. Večino projektov, ki smo jih začeli že v letu 2019, nam je lani kljub res čudnim časom uspelo izpeljati, vključno s programom Gibaj Maribor, ki je v celoti namenjen društvom in ga lahko izpeljemo samo z zglednim sodelovanjem z društvi. Verjamem, da bomo z dobrim sodelovanjem z društvi in pomembno vlogo na področju športa v MOM nadaljevali tudi v prihodnje.

Pred vrati so težko pričakovane olimpijske igre v Tokiu, ki za športnike ponavadi predstavljajo vrhunec kariere. Kako pa se nanje pripravljate v OKS?

Zelo intenzivno. Še posebej, ker bodo igre zaradi covida-19 organizirane po drugačnih protokolih, kot smo jih vajeni. Smo v stalnem stiku z organizatorji ter Mednarodnim olimpijskim komitejem, prav tako tesno sodelujemo s panožnimi zvezami in športniki. Zaradi omejitev potovanj v pripravljalnem obdobju nam je v veliko pomoč tudi naše veleposlaništvo v Tokiu. Ob pomoči sponzorjev in države, ki finančno podpirajo olimpijsko reprezentanco, poskušamo za športnike zagotoviti optimalne pogoje za pripravo in nastop na olimpijadi. Žal smo zaradi omejitev udeležbe gledalcev morali odpovedati projekt Slovenske hiše v Tokiu, ki bi povezal šport, gospodarstvo, kulturo in kulinariko ter dodatno predstavil Slovenijo v času iger. Priprave na letošnje olimpijske igre so zelo zahtevne, ampak prepričan sem, da bomo uspešno pripeljali reprezentanco v Tokio in omogočili športnikom, da prikažejo najboljše, kar lahko.

Športni psihologi opažajo večje nihanje motivacije kot kadarkoli prej. Po nekaterih ocenah bi lahko izgubili četrtino mladih športnikov, to je kar 20.000 otrok. Kako bi lahko preprečili ta osip?

Po našem mnenju, ki je nastalo tudi po posvetovanjih s strokovnjaki epidemiološke in zdravniške stroke, bi bilo možno športne dejavnosti izvajati v večjem obsegu, kot je bilo dovoljeno z ukrepi. Vsekakor bi bile prilagojene, vendar bi kljub temu omogočale aktivnost športnikov tudi v času zaostrenih epidemioloških razmer. Na način dolgotrajne osamitve večjega dela registriranih športnikov in zapiranje športnih objektov, tudi zunanjih športnih površin, ki iz epidemiološkega vidika niso problematične, smo po našem mnenju povzročili marsikatero stisko in na koncu velik upad motivacije za nadaljnje ukvarjanje s športom. Mladi športniki preprosto niso videli smisla v vztrajanju, saj so se zavedali, da z vsakim dnem izgubljajo sposobnosti, ki so jih s težkim delom pridobili. Odločevalci bi z več sodelovanja s športno stroko pri pripravi ukrepov lahko pripravili ustreznejše ukrepe, ki bi bili bolj prijazni do mladih športnikov in obenem ne bi pomenili bistvenega tveganja za širitev virusa.
 

OKS je že več let pozival državo, naj zagotovi preventivno zdravstveno varstvo za registrirane športnike. Minister za zdravje Janez Poklukar je 9. aprila podpisal spremembe pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih za otroke in mladostnike do 19. leta, ki prinaša spremembe tudi za mlade registrirane športnike, ki tekmujejo v panogah z večjimi telesnimi obremenitvami. Kako ocenjujete sprejem tega pravilnika, ki bo uveljavljen v letu dni,? Kaj pa bo treba še postoriti v času do njegove uveljavitve?

 
Izjemno smo veseli, da je po 15 letih od spremembe zakona o zdravstvenem zavarovanju končno sprejet tudi pravilnik, ki bo omogočil preventivne preglede registriranim športnikom. Tako bo bolje poskrbljeno za zdravstveno varstvo športnikov in pravočasno preprečena morebitna poškodba ali bolezensko stanje, ki lahko nastane zaradi intenzivnega ukvarjanja s športom. Spremembe bodo sicer uveljavljene v enem letu od sprejetja pravilnika, ko bodo sprejete tudi smernice, ki bodo natančno določale vsebino pregledov. Spremembe pa bo potrebno uveljaviti tudi v Splošnem dogovoru za leto 2021, ki določa financiranje zdravstvenih storitev.

S sprejetjem splošnega dogovora se nadejamo tudi dodatnih timov za izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov kategoriziranih športnikov, ki še vedno niso dostopni za vse kategorizirane športnike. Ob tem naj omenim še prizadevanja za umestitev kineziologov na seznam zdravstvenih sodelavcev saj dokazano dodajajo vrednost zdravstvenim timom pri pomoči prebivalcem ob nadzoru zdravnika.


 

Za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa na državni ravni bo po prvem razpisu iz državnega proračuna namenjenih 11,67 milijona evrov. Letni program športa predvideva skupno 26 milijonov evrov iz državnega proračuna, kar je sicer več kot lani. Bodo ta sredstva zadostovala in za kaj vse bodo namenjena?

Letni program športa je v programskem delu enak lanskemu, kar je namenjeno različnim programom, od športa otrok in mladine do vrhunskega športa in rekreacije; povečan pa je na področju investicij v športno infrastrukturo, tj. v delu, ki je bil lani z rebalansom zmanjšan. Sredstva za šport so glede na potrebe v športu že vrsto let premajhna. Sploh v letu, ko se šport sooča s posledicami izpada prihodkov zaradi omejitev izvajanja dejavnosti in ko bo potrebno ponovno zagnati dejavnosti ter vzpostaviti stanje pred epidemijo. Potrebovali bi tudi več sredstev za programe, namenjene prebivalcem za dvig njihovih psihofizičnih sposobnosti po epidemiji. Veliko prebivalcev je namreč v času omejitev zaradi nezadostne aktivnosti izgubilo velik odstotek telesnih sposobnosti, ki so jih imeli pred epidemijo, prav tako se je povečala zamaščenost. Konkretni podatki so sicer zbrani za šolske otroke, kar še posebej skrbi, sklepamo pa lahko na določen problem tudi pri ostali populaciji.

S tem problemom se bo treba po epidemiji resno spoprijeti, saj le dovolj intenzivna in strukturirana vadba lahko učinkovito pripomore pri izboljšanju tega stanja in zato morajo športne organizacije, ki takšne program izvajajo, imeti ustrezne pogoje. V času zaprtja se je po naših podatkih finančno stanje v športnih organizacijah kritično poslabšalo in potrebovale bodo podporo pri ponovnem zagonu. V izredno težkem položaju so tudi športne organizacije, ki se ukvarjajo s tekmovalnim športom. V preteklem letu so utrpele izpad prihodkov zaradi nezmožnosti izvedbe tekmovanj, izvajanju sponzorskih aktivacij in prodaje vstopnic. Stadioni in dvorane še vedno ne smejo sprejemati gledalcev, tako da je onemogočeno ustvarjanje prihodkov.

Država bo morala prisluhniti in podobno kot na drugih področjih pristopiti na pomoč z interventnimi sredstvi za ponoven zagon. OKS-ZŠZ je kar nekaj predlogov rešitev posredoval, na konkretnem finančnem področju je država pomagala pri blaženju nekaterih posledic epidemije z zagotavljanjem sredstev za testiranja športnikov in zaščitne opreme ter delnim odpisom najemnin za javne športne objekte. Sprejet je bil tudi sistemski ukrep povečanja odstotka dohodnine, ki ga lahko posameznik nameni športnemu društvu. Pomembno pa bo predvsem obdobje sedaj, ko bo verjetno državna pomoč zaposlenim v športu zaključena in bo potrebno zopet zagotoviti pogoje za delo, športne organizacije pa nimajo zagotovljenih lastnih finančnih rezerv.