Neomejen dostop | že od 9,99€
Prva stopnička mladih športnikov na poti do olimpijskih iger so tudi mednarodna športna tekmovanja. In prvo takšno večje, Olimpijski festival evropske mladine (OFEM), se je pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) in Evropskih olimpijskih komitejev (EOC) zaključil konec marca na Finskem. Slovenska reprezentanca mladih športnikov je osvojila kar pet kolajn.
Na Finskem je na dveh prizoriščih, Lahti (smučarski skoki in nordijska kombinacija) in Vuokatti (vsi drugi športi), tekmovalo 44 slovenskih športnikov v osmih športnih panogah. V Vuokattiju so nastopili alpski smučarji, biatlonci, umetnostni in hitrostni drsalci, tekači na smučeh ter deskarji na snegu, v Lahtiju pa smučarski skakalci in nordijski kombinatorci.
Zastavonoša na slavnostnem odprtju iger je bila Lena Repinc, ki je tudi osvojila zlato kolajno v biatlonu na desetkilometrski preizkušnji, na zaključku iger pa tudi biatlonka Klara Vindišar, sicer nosilka srebrne kolajne s šestkilometrske preizkušnje. Zlati medalji je osvojila še smučarska skakalka Nika Prevc, ki se je na najvišjo stopničko podala kar dvakrat, in sicer drugič v družbi smučarskih skakalcev Tinkare Komar, Maksima Bartolja in Gorazda Završnika, s katerimi je bila najboljša med mešanimi ekipami. Bronasto medaljo na šestkilometrski preizkušnji si je priborila biatlonka Kaja Zorč.
Naslednje zimsko tekmovanje za najboljše mlade športnike bo v Italiji, Maribor pa bo prihodnje leto med 23. in 29. julijem prizorišče poletnega olimpijskega festivala mladih.
Biatlonka Lena Repinc poudarja, da je bila udeležba na OFEM res nekaj posebnega. »Ni vsak del olimpijske družine in tega občutka ne moreš primerjati z ničimer. V veliko čast pa mi je bilo tudi, da sem bila izbrana za zastavonošo na otvoritveni slovesnosti. Priznam pa, da je to zame predstavljalo tudi dodaten pritisk. Poleg MOI je bila to ena mojih prvih olimpijskih izkušenj. To tekmovanje se je zelo razlikovalo od drugih,« je pojasnila Lena in dodala, da so bili nastanjeni v olimpijski vasi in zato tudi blizu športnikom iz vseh drugih držav. »Imeli smo skupno jedilnico, kjer smo se vsi srečevali. Za nas so organizirali veliko aktivnosti, s katerimi smo si zapolnili prosti čas in kjer smo lahko spoznali veliko novih prijateljev. Če se na drugih tekmovanjih res osredotočim samo na tekme, lahko rečem, da sem poskušala od teh iger odnesti čim več, ne le dobrih rezultatov, ampak tudi lepe trenutke, ko ni bilo tekmovanj.«
Seveda pa je, kot je dodala, aktivnosti prilagodila tako, da niso negativno vplivale na nastope na tekmah. »Čeprav na tekmah tekmuješ kot posameznik, imaš vedno občutek, da si del nečesa večjega. Mislim, da smo se kot ekipa res dobro ujeli in zato je bilo vzdušje na igrah res fantastično. Imeli smo srečo, da so bila vsa prizorišča, z izjemo skakalnic, zelo blizu in zato smo si lahko v prostem času ogledali veliko tekem. Tako smo lahko bolje spoznali druge športe, predvsem pa smo se na ta način še bolj povezali.«
Ko je kdo osvojil medaljo, so bili vsi iskreno veseli zanj in z največjim veseljem so šli zvečer na slavnostno podelitev medalj, se olimpijskega festivala na Finskem spominja Lena Repinc. »Ko sem stala na najvišji stopnički in je v ozadju zadonela Zdravljica, jaz pa sem pod odrom videla vse športnike, ki so me pospremili na podelitev, so se mi v očeh nabrale solze sreče. To je zagotovo trenutek, ki ga ne bom nikoli pozabila. Podpora, ki sem jo čutila pri vseh sotekmovalcih, trenerjih in drugih spremljevalcih, je prav gotovo pripomogla k mojemu dosežku,« je utrinke s tekmovanja strnila zlata biatlonka Lena Repinc.
Olimpijski festival evropske mladine je tekmovanje, ki je organizirano na vsaki dve leti, udeležijo pa se ga športnice in športniki, stari od 14 do 18 let. »V tej starostni kategoriji gre za pomembno tekmovanje na njihovi športni poti, saj se večina prvič sreča z večjo konkurenco, v vsakem primeru pa gre za zelo močno evropsko mladino. Tako spoznajo, kako dobri so v primerjavi z drugimi športniki in postanejo željni novih dosežkov,« pravi Borut Kolarič, direktor oddelka za vrhunski šport pri OKS.
Hkrati govorimo o večšportnem tekmovanju, ki ga mladi športniki niso vajeni, saj se na festivalu prvič srečajo s tekmovanjem, organiziranim pod okriljem olimpijske družine. »Gre za podoben princip tekmovanja, kot so olimpijske igre, kjer športniki bivajo v olimpijski vasi, imajo urejen avtobusni prevoz do prizorišč, skupno veliko dvorano za prehrano in tudi možnost srečanja s športniki iz drugih športnih panog in držav. To je ta posebnost tekmovanj v olimpijski družini, kjer v okviru festivala športnikom bivanje dodatno popestrijo izobraževalno-kulturno-družbene aktivnosti. Pri aktivnostih jim pomagajo mladi ambasadorji, ki jih animirajo in vključujejo v področja, ki so pomembna za oblikovanje športnika kot celostne osebnosti,« še navaja Borut Kolarič in dodaja, da festival ne predstavlja le športnega tekmovanja, temveč tudi dogodek, ki posameznemu udeležencu pusti nepozabne izkušnje in spomine.
Prihodnje poletje, med 23. in 29. julijem, bo Maribor kot gostitelj Olimpijskega festivala evropske mladine (OFEM) zaživel v olimpijskem duhu. Festivala, ki je z več kot 30-letno tradicijo največji večpanožni športni dogodek za mlade športnike med 14. in 18. letom, se bo udeležilo okoli 3600 športnikov iz 50 držav. Pomerili pa se bodo v naslednjih športnih panogah: košarka 3x3, plavanje, judo, tenis, odbojka, sprint na mirnih vodah, športna gimnastika, atletika, kolesarstvo, rokomet – prvič pa bosta na sporedu tudi rolkanje in nogomet za dekleta.
Že zdaj se lahko zainteresirani prijavijo za prostovoljce na olimpijskem festivalu. S svojim delom bodo pripomogli k odlični izvedbi dogodka, hkrati pa pridobili nove izkušnje in ustvarili nove vezi.
Mladi kreativci, dijaki in študenti pa se lahko do 15. maja s svojimi idejami pridružijo natečaju za izvirno vizualno podobo medalj Olimpijskega festivala evropske mladine Maribor 2023. Namen natečaja je omogočiti soustvarjanje pri pomembnem in mednarodno prepoznavnem športnem dogodku, spoznavanje vrednot olimpizma, Olimpijskega festivala evropske mladine ter promoviranje zdravega in športnega življenjskega sloga.
Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez v okviru udeležbe na festivalu sodeluje z nacionalnimi panožnimi športnimi zvezami in posredno s športniki in trenerji. »Poleg tega, da OKS-ZŠZ v celoti krije stroške udeležbe, pred odhodom na festival sofinancira program priprav, in kar je najpomembnejše, organizira mladinske olimpijske kampe. Kampi so organizirani v smislu predstavitve tovrstnega tekmovanja, spoznavanja z drugimi športniki in posredovanja različnih vsebin. S pomočjo sodelavcev OKS-ZŠZ in zunanjih strokovnjakov so športniki deležni vsebin iz športne prehrane, športne psihologije, upravljanja s financami, športnega treninga, olimpijskih vrednot, sistemskih rešitev, področij dvojne kariere športnika ter meritev za pridobitev informacij o njihovi pripravljenosti.«
Cilj olimpijskih kampov je, kot še pravi Borut Kolarič, direktor oddelka za vrhunski šport pri OKS, predstaviti celotno izkušnjo – kaj vse zajema pojem in življenje vrhunskega športnika ter jih izobraziti, kateri programi so jim na voljo po končani športni karieri, s katerimi bo njihov prehod v poslovno kariero čim lažji. »Ker si OKS-ZŠZ prizadeva, da športniki tudi uspešno zaključijo izobraževanje, je na voljo tudi program športnih štipendij, ki jih OKS-ZŠZ skupaj z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Fundacijo za financiranje športnih organizacij v RS podeljuje uspešnim športnikom glede na pravilnik o štipendiranju. Ta pomembni program je bil vzpostavljen že leta 1999 dalje ter od športnika zahteva, da se izobražuje in ohranja dobre športne uspehe.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji