Ob sedanjih okoljskih zavezah znanstveniki ocenjujejo, da se bo ozračje v Sloveniji ogrelo za štiri do 4,8 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo, pri čemer je negotovost navzgor precej višja kot navzdol, pojasnjuje dr. Žiga Zaplotnik s katedre za meteorologijo na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko.

Še več, opozarja, da na podlagi trenutnih zavez in trenutnega znanja (ki seveda ni popolno) o odzivu klimatskega sistema na rastoče koncentracije toplogrednih plinov obstaja desetodstotna verjetnost, da se bo do konca stoletja območje Slovenije ogrelo za skoraj šest stopinj Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo, torej za še dodatne štiri stopinje. Poleg tega projekcije ogrevanja, vključene v poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), ne vključujejo negotovosti, povezane z odzivom naravnega ogljikovega cikla na rastoče temperature, vsebujejo le srednjo oceno odziva.

Na ekstremno vreme naša infrastruktura ni pripravljena

Predvsem zaradi možnih zgornjih scenarijev je takoj treba zmanjšati emisije toplogrednih plinov, saj tveganj evidentno ne obvladujemo, poudarja Zaplotnik. Meni, da se na takšno ogrevanje nismo zmožni prilagoditi. Deset odstotkov ni zanemarljiva verjetnost. »Bi se usedli v avtomobil na poti v službo, če bi vnaprej vedeli, da obstaja desetodstotna možnost, da se boste zaleteli?« sprašuje.

Živimo v ogljično potratni družbi in naša odgovornost je predvsem pritisk na odločevalce. Od njih moramo zahtevati sistemske spremembe, ki bodo omogočale zmanjšanje emisij. »Razočaran sem, kako ignorantska je politika do vprašanja zmanjševanja emisij in blaženja podnebnih sprememb, to tudi ni predmet javnih razprav, čeprav je segrevanje ozračja eksistenčna grožnja vsem nam, še posebno mlajšim. Močno upam, da bo podnebna kriza končno tema letošnjih predvolilnih soočenj,« pričakuje Žiga Zaplotnik. Bil je eden od štirih mladih slovenskih raziskovalcev (poleg njega še dr. Lina Boljka, dr. Nina Črnivec in Aljoša Slameršak), ki so konec leta 2019 vladi in državnim institucijam poslali odprto pismo z zahtevo slovenskih raziskovalcev za sprejetje takojšnjih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.

Pozornost oskrbi z vodo

Globalno segrevanje povzroča izginjanje ledenikov. Nedavni svetovni dan voda je bil priložnost za razmislek o preskrbi z vodo, njeni kakovosti in družbeni skrbi za to življenjsko pomembno dobrino. Ljubljanske mlekarne so v svoji družbeno odgovorni zavezi S posluhom za jutri organizirale pogovor o širši problematiki preskrbe z vodo. Podjetje je namreč podpornik projekta Kam tečejo vode naših ledenikov, v katerem Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU raziskuje odtekanje vode iz izginjajočega Triglavskega ledenika.

Ljubljanske mlekarne so organizirale pogovor o problematiki oskrbe z vodo. Z leve: Črt Blatnik, GIAM ZRC SAZU, Tomaž Žnidarič in Maja Kalan Pongrac, LM, Mihael Jožef Toman, Biotehniška fakulteta UL, Miha Pavšek, GIAM ZRC SAZU. FOTO: Črt Piksi/ Delo

Pri tem so predstavili rezultate terenske raziskave, ki je potekala lani jeseni, ko so deset dni vzorčili vodo na šestih lokacijah pod Triglavom. S sledilom, ki so ga vbrizgali v eno od razpok ledenika, in poznejšim vzorčenjem so želeli ugotoviti, kam odtekajo vode iz visokogorskega krasa in kako bo taljenje ledenika vplivalo na oskrbo s pitno vodo v okolici ter kakšno škodo bi lahko povzročilo potencialno onesnaženje v gorah. Vzorci so potrdili, da voda s Triglavskega ledenika zanesljivo odteka v dolini Vrat in Voje, kjer tečeta Triglavska Bistrica oziroma Mostnica, medtem ko povezav z drugimi okoliškimi dolinami zaradi premalo padavin niso potrdili.

Miha Pavšek z Geografskega inštituta je pojasnil, da ni tolikšna težava pomanjkanje vode (saj se količina padavin v gorah ne zmanjšuje), ampak nihanja v oskrbi. Poleti, ko je premalo dežja, Triglavski dom na Kredarici dobiva vodo iz ledeniškega zajetja. V tem smislu je opozoril na hudo nevarnost neurejenega odvajanja odpadnih voda v gorskih kočah, posebno množično obiskanih. Glede na ugotovitve o odtekanju voda bi onesnaženje v gorah torej lahko ogrozilo pitno vodo v bližnjih dolinah.

Neurejeno odvajanje odpadnih voda v gorskih kočah predstavlja grožnjo za vodne vire v dolinah. FOTO: Tina Horvat

Gre za vprašanje obstoja

Čeprav smo Slovenci glede preskrbe z vodo v povprečju precej samozaverovani, bi se morali strezniti, saj, kot je dejal profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. Mihael Jožef Toman, je že večina voda v Triglavskem narodnem parku mikrobiološko onesnaženih. Ne gre torej le za vprašanje, ali bomo imeli vodo, ampak za vprašanje obstoja, reprodukcijske sposobnosti, ker je voda tako onesnažena, je bil odločen poznavalec.

Slovenci lahko preprečijo ustanovitev nogometne superlige

To problematiko bi moralo prepoznati in naslavljati tudi gospodarstvo. Zgled so Ljubljanske mlekarne, ki so se trajnostnemu ravnanju zavezale že pred skoraj desetletjem. S prepoznavno blagovno znamko Alpsko so podpornik projekta Kam tečejo vode naših ledenikov. Direktor Ljubljanskih mlekarn Tomaž Žnidarič pravi: »Brez vode ni mleka, naše glavne surovine, in v Sloveniji imamo konkurenčno prednost, da imamo dovolj vode in da je ta kakovostna. Če bomo vlagali v take projekte, bomo lahko dobro poslovali tudi v prihodnje.«

Ilka Štuhec: Vremenski ekstremi so katastrofa

Izginjanje ledenikov je tudi grožnja zimskim športom. »Smučarji v hitrih disciplinah smo stoodstotno odvisni od vremena in ti 'novi' vremenski ekstremi so katastrofalni. Verjamem, da smučarji spadamo v skupino tistih, ki se te problematike najbolj zaveda, saj na lastne oči vidimo, kako ledeniki izginjajo, hkrati pa to dejansko vpliva na naše pogoje dela. Poleti in zgodaj jeseni je hitre discipline možno smučati samo na ledenikih v Švici, kar pa seveda priprave močno podraži. Težko si predstavljate, kako strašljivo je pomisliti, kaj šele pogledati slike istega kraja izpred, denimo, desetih let, ko smo bili na pripravah in kakšno 'ledeno' stanje je bilo takrat in kakšno je danes,« navaja svoje izkušnje vrhunska alpska smučarka Ilka Štuhec, ki tekmujee pod pokroviteljstvom Ljubljanskih mlekarn.

Ilka Štuhec pravi, da se smučarji zelo zavedajo problematike globalnega segrevanja. FOTO: Joe Klamar Afp

Svoje mnenje je utemeljila s podatki: v najhujši 'vročini' (na 3000 metrov nadmorske višine je to 18 stopinj Celzija) dnevno pobere tudi do 18 centimetrov večnega ledu. Snežinka, ki pade danes, potrebuje približno pet let, da se transformira v večni led, kar je pri sedanjih temperaturah v bistvu nemogoče. Če posledice preslikamo na smučanje, to v končni fazi tudi pomeni, da če nekoč ne bo več primernih ledenikov in področij za hitre discipline, tudi smukov in superveleslalomov ne bomo več gledali.

»Verjamem,« pravi Štuhčeva, »da kot športniki lahko največ naredimo z zgledom in svojim delovanjem. Za začetek recikliranje, ponovna uporaba, izklapljanje naprav, ko jih ne potrebujemo in tako naprej. Na sistemski ravni pa gotovo z mislijo na planet pri organizaciji tekem, načrtovanjem poti in tako dalje. Smučarji smo med prvimi, ki se moramo zavedati, kaj okoljske spremembe pomenijo za vse nas. Prepričana sem, da imamo športniki moč ozaveščanja ljudi o okoljskih težavah in ne nazadnje tudi o rešitvah in boljšem odnosu do okolja ter s tem prihodnosti.«