Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Zimski športi

Z jasno vizijo bi bil svetovni rekord lahko pri 280 metrih

Jernej Damjan v novi epizodi podkasta Delo Šport o slovesu Petra Prevca, mestu Anžeta Laniška v svetovnem vrhu, spremembah pravil in novem svetovnem rekordu.
Jernej Damjan danes uživa v vlogi strokovnega komentatorja in se uspešno spopada z izzivi v marketingu. Foto Marko Feist
Jernej Damjan danes uživa v vlogi strokovnega komentatorja in se uspešno spopada z izzivi v marketingu. Foto Marko Feist
16. 2. 2024 | 16:00
4:51

V Willingenu je 9. februarja 2021 Jernej Damjan zadnjič skakal na tekmah svetovnega pokala, tudi tri leta po tekmovalnem slovesu pa ostaja vsakodnevno vpet v smučarske skoke. Na Smučarski zvezi Slovenije je prevzel področje trženja, ob koncih tedna ga lahko slišite v vlogi strokovnega komentatorja na Eurosportu. S svojim znanjem želi smučarske skoke dvigniti na višjo raven, tudi do novega svetovnega rekorda, ki je po Damjanovem mnenju povsem dosegljiv in izvedljiv. Celoten pogovor z danes 40-letnim Ljubljančanom, nosilcem dveh ekipnih kolajn s svetovnih prvenstev, lahko poslušate v podkastu Delo Šport.

V letošnji zimi je glavna tema (slovenskih) smučarskih skokov napovedano slovo Petra Prevca. Kako vi gledate na Petrovo odločitev?

To so vedno povsem osebne odločitve, razlogov je vedno tisoč za in tisoč proti, pretehtati jih mora vsak sam pri sebi. Se mi pa zdi, da je Peter izbral zelo dober trenutek, dosegel je skoraj vse, kar se v skokih doseči da, nekaj let se je malo lovil, letos pa spet skače na visokem nivoju. Super trenutek, super kariera in če bi imel kapo, bi jo snel pred njim. Bil je zgleden športnik, super oseba in tudi v prihodnje mu želim vse najboljše.

Anže Lanišek je imel do poškodbe odlično sezono, nenazadnje je zmagal na najbolj prestižni tekmi v Garmisch Partenkirchnu. Kaj mu še manjka, da bi bil konstantno povsem na vrhu?

Ne strinjam se, da Anžetu karkoli manjka. Lani je zaključil na tretjem mestu v skupnem seštevku svetovnega pokala, višje skoraj ne moreš biti. Ta razlika med tretjim in prvim mestom je kombinacija sreče, nadarjenosti in številnih faktorjev, na katere ne moreš vplivati. Vsaka uvrstitev v prvo deseterico je vrhunska uvrstitev. Anže je bil lani velikokrat na zmagovalnem odru, a ne moreš razmišljati o tem, kaj moraš še storiti, da bi bil prvi. Nadaljevati mora z začrtanim delom in upati, da se mu bo vse »poklopilo«.

Jernej Damjan je prepričan, da je Anže Lanišek že v samem svetovnem vrhu, potrebuje le še malo sreče. Foto Blaž Samec
Jernej Damjan je prepričan, da je Anže Lanišek že v samem svetovnem vrhu, potrebuje le še malo sreče. Foto Blaž Samec

Tudi najboljši skakalci imajo nihanja, poglejmo le Halvorja Egnerja Graneruda, v kakšno krizo je zašel letos. Ob tem je še toliko bolj zanimivo, da Stefanu Kraftu že toliko let uspeva ostajati v samem svetovnem vrhu.

Formula za uspeh se nenehno spreminja. Ko z 18 ali 20 leti prideš v vrh svetovnega pokala, recept niti približno ni enak kot čez 10 let, ko boš moral početi povsem drugačne stvari, da boš uspešen. Zato je ostati v vrhu zelo, zelo težko, znati moraš poslušati svoje telo, zelo redkim to uspeva iz sezone v sezono. Poglejmo le Stocha in Davida Kubackega. Stoch je vmes že imel krizo, prišel je nazaj na vrh, pa se letos spet muči. Kubacki se je lani vzpenjal in če ne bi imel groznih družinskih težav, bi bil tretji v svetovnem pokalu, letos pa je daleč od svetovnega vrha. Recept je pri vsakem športniku drugačen, če bi nek drug skakalec želel v vsem posnemati Stefana Krafta, ne bi bilo enako..

Za konec – kdaj bomo videli nov svetovni rekord, zakaj ga že toliko časa čakamo?

Tudi jaz se to sprašujem, spet bom kritičen do mednarodne zveze. Ko pridejo na vrsto poleti, se vsi pogovarjamo le o svetovnem rekordu, kdo bo zmagal tekmo, je precej bolj v ozadju. Pri atletiki ne moreš vedeti, kdaj se bo zgodil naslednji Usain Bolt, ki bo lahko postavil rekord na 100 metrov, mi pa imamo škarje in platno v svojih rokah. Če bi se znali pametno odločati, bi si recimo začrtali svetovni rekord pri 280 metrih do leta 2050 in bi imeli lahko vsake dve, tri leta nov svetovni rekord. Letos pa namesto tega znova spremljamo polete, ki so krajši kot sezono prej in to ni prav. Vedno bi morali biti vsaj v Vikersundu in Planici, ki sta največji, rezultati v tistem procentu okrog rekorda. Skakalci so pripravljeni leteti, oprema je močno napredovala in ni razloga, da ne bi imeli novega svetovnega rekorda. 

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine