Z Belorusijo odlično, s Francijo površno

Z mešanimi občutki so se včeraj slovenski hokejisti vračali k svojim klubom po prvem reprezentančnem zboru v sezoni. Na močnem turnirju v Latviji so namreč zasedli zadnje 4. mesto, toda z enakim številom točk kot pred njimi gostitelji in Francozi, povrh so edini v teh treh dneh ugnali zmagovalce četveroboja Beloruse. Že naslednje snidenje risov bo precej bolj pomembno – februarja bo namreč uvodni del kvalifikacij za olimpijske igre 2022.

Četrto leto zapored so reprezentance Belorusije, Francije, Latvije in Slovenije izkoristile za medsebojne novembrske tekme, glede na dobre izkušnje in zares močne pripravljalne teste pa bi bili pri HZS navdušeni, ko bi tudi v prihodnje med pripravami na velika tekmovanja ohranili stik s tako močnimi ekipami. Med temi bosta reprezentanci Latvije in Belorusije nadaljevali sezono z odštevanjem do prvenstva najvišjega razreda, maja 2020 v Švici, pred Francozi in našimi risi bo SP skupine B v Ljubljani (od 27. aprila do 3. maja), kjer bo slovenska vrsta, razumljivo, napadla vizum elite za leto 2021. Gre pa podčrtati, da so prav vse reprezentance tokrat v Liepaji nastopile v zelo spodobnih postavah, tudi s hokejisti iz KHL ter drugih močnih ligaških tekmovanj.

Prav slovenska in francoska reprezentanca, torej pomladi veliki tekmici v skupini B, sta se pomerili za slovo od Baltskega morja, Francozi so bili tokrat uspešnejši (3:0) za rise je bilo boleče, ker niti enkrat niso premagali tekmečevega vratarja. »Takšen izid nam ne more biti v veselje, skrbi nas lahko naša igra v prvih dveh tretjinah, ko prvič na tem turnirju nismo upoštevali dogovora pred tekmo. Toda nato smo se vrnili na tisto bolj spodbudno raven v zadnjih dvajsetih minutah in pokazali značaj brez vdaje,« je strnil misli ob koncu turnirja Rok Tičar, vodilni as te reprezentance v Latviji in avtor treh golov od skupno štirih, kolikor so jih izbranci selektorja Matjaža Kopitarja dosegli na turnirju. Slednji je bil podobno kot s Tičarjem lahko zadovoljen tudi s povratnikom po dopinškem zapletu na OI in nato še poškodbi Žigo Jegličem, oba pa sta se ob Saboličevi odsotnosti preizkušala z nekaterimi novimi reprezentančnimi soigralci, na prvi tekmi v napadu z Luko Maverjem, hokejistom v najvišji ameriški univerzitetni ligi.


 

Kljub porazu pozitivne lastnosti

»Vedno znova ponosno vstopim v slovensko slačilnico, imenitno pa je, ko spoznavaš nove obetavne hokejiste,« je še dejal Tičar, pred katerim je zdaj nadaljevanje zahtevne sezone pri klubu iz Oskarshamna, ki prvič doslej nastopa v najvišjem ligaškem razredu na Švedskem. Sicer pa so hokejisti zdaj spet pri klubskih obveznostih, pred selektorjem Kopitarjem pa je nadaljevanje poslanstva s tega turnirja: ohraniti moštveni duh, red in disciplino na ledu in ob njem. Igra mora biti na tekmah visoke tekmovalne ravni bolj učinkovita kot v Liepaji. »Če izgubiš tekmo, ni dobre volje, toda vseeno nam je tudi ta tekma razkrila nekaj pozitivnih lastnosti te reprezentance. Zgled, kako igrati na visoki ravni, je naša predstava z Belorusijo. Takrat so bili naši igralci res zbrani, niso si privoščili takšnih napak kot proti Franciji, ko smo prav zaradi neumnosti prejeli dva gola,« je poudaril selektor in misli že usmeril h kar najbolj ustrezni pripravi za februarske kvalifikacije. Tudi zato bo zdaj napočil čas za spremljanje učinka slovenskih hokejistov po močnih ligah na tujem. In v Švici upanje na okrevanje Roberta Saboliča ter lep Kopitarjev pogovor z Janom Muršakom, ki pa se je že pomladi korektno in brez skrivalnic poslovil od slovenske izbrane vrste.