Tudi Avstrijci o skupni kandidaturi treh dežel za OI

Ideja o novi skupni kandidaturi avstrijske Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine za zimske olimpijske igre 2034 se bo pod drobnogledom znašla tudi v avstrijskem olimpijskem komiteju.

»Stoodstotno sem prepričan, da bi bil Mednarodni olimpijski komite zelo dovzeten za čezmejno kandidaturo,« je v petek dejal predsednik komiteja Peter Stoss. Stoss je na druženju s predstavniki medijev ob robu zimskih olimpijskih iger v Pekingu povedal, da se bodo v avstrijskem komiteju z obujeno idejo o skupni kandidaturi treh dežel ukvarjali po koncu tokratnih iger.

Idejo je pred dnevi prvi jasno omenil koroški deželni glavar Peter Kaiser, uradno pa za igre lahko kandidira le posamezen olimpijski komite, zato Stoss upa, da se bodo predstavniki koroške vlade čim prej obrnili tudi nanj. Glavna prednost skupne kandidature naj bi bili majhni stroški in trajnost projekta, saj ima regija s smučarsko areno v Beljaku, nordijskim centrom Planica, smučišči Simonhöhe, Bad Kleinkirchheim in Trbiž, stezo za bob v Weissenseeju ter novimi dvoranami v Beljaku in Celovcu praktično že vso obstoječo infrastrukturo.

Brez posegov v naravno okolje

Namesto posegov v naravno okolje pa bi bile v regiji potrebne le obnove in modernizacija obstoječih objektov, kar je v luči razvoja turizma in športa tako ali tako sestavni del načrtovanja stroškov. Prav ta koncept naj bi prepričal tako javnost kot Mednarodni olimpijski komite (Mok). Obnova, predvsem pa delitev stroškov na tri države, bi igre naredila tudi finančno sprejemljive. Stoss je nato opozoril tudi na zadnji avstrijski kandidaturi na Tirolskem in v Gradcu, ki sta po njegovem mnenju padli zaradi političnih iger in nasprotovanja javnosti. Na Tirolskem so kandidaturo zavrnili z referendumom, v Gradcu se je za to odločil že mestni svet.

»Neznansko bi bil vesel, če bi nam uspelo vnovič oživeti to čezmejno kandidaturo,« je še dejal Stoss in dodal, da je Avstrija po njegovem mnenju zaradi svojega idealnega geopolitičnega položaja kot naročena za to. Dodal je, da so Slovenija, Italija, Švica in Nemčija odlične sosede. »Če to predstavimo kot igre kratkih poti na prizoriščih, ki jih že imamo, bi to na Moku dobro sprejeli,« je še dejal Stoss.

OKS: V današnjih časih je medsosedsko sodelovanje še bolj ključno

Idejo koroške deželne vlade so pred dnevi pozdravili tudi pri Olimpijskem komiteju Slovenije.

»Že v 90. letih prejšnjega stoletja smo razumeli poseben pomen medsebojnega sodelovanja in medsebojne podpore, s sodelovanjem v projektu kandidature treh mejnih dežel za zimske olimpijske igre leta 2006,« so zapisali.

Kot so dodali, bi »z veseljem poskrbeli, da bi katera izmed slovenskih lokacij z vrhunsko zimsko športno infrastrukturo gostila katerega izmed predvidenih olimpijskih dogodkov. V današnjih časih je, še veliko bolj kot nekdaj, medsosedsko sodelovanje ključno, še posebej uspešno pa znamo to početi v športu«.

Nazadnje se je projekt Senza confini potegoval za izvedbo zimskih olimpijskih iger leta 2006, ki jih je nato gostil Torino.