Takih bremen si ne morem privoščiti vsako leto

Čeprav na veleslalomski premieri zime ni tekmoval že tri leta in tudi letos ni imel namena, je bil konec tedna v Söldnu najbolj oblegan smučar. Aksel Lund Svindal je na Tirolsko prišel zaradi medijskega dogodka, ki ga vsako leto pripravi njegov opremljevalec Head. Najpogostejše novinarsko vprašanje je bilo, kako je koleno, zaradi katerega je skoraj končal kariero. Spretno je preklapljal iz angleščine v norveščino in nemščino pa spet nazaj v angleščino ...
 

Na kolesu brez števca

Kjerkoli v belem cirkusu se pojavi, vedno znova pusti vtis. Je uglajen, njegovi odgovori so premišljeni in sporočilni, s profesionalno držo pristopa k obveznostim, ki jih prinaša status smučarskega zvezdnika.

V pripravljalnem obdobju je imel v nogah več kilometrov na kolesu kot tistih na snegu. Da je smuči moral zamenjati za kolo, so krive bolečine v desnem kolenu, ki si ga je poškodoval leta 2016 na spektakularnem smuku v Kitzbühlu, kjer si je strgal sprednjo križno vez in hudo poškodoval meniskus ter hrustanec. »Koliko kilometrov sem naredil na kolesu v pripravljalnem obdobju? Pravzaprav ne vem, saj ne uporabljam števca, samo kolesarim. Tudi srčnega utripa si ne merim. Zaupam svojemu instinktu. Skušam občutiti, kako stvari delujejo brez naprav,« nam je razkril v pogovoru. Na snegu je preživel približno 20 smučarskih dni, kar je vsaj polovico manj od največjih tekmecev. Smukaški minimum se giblje okrog številke 50.



Tudi lani je imel precej manj snežnega treninga od konkurence, a se je kljub temu osemkrat povzpel na stopničke v svetovnem pokalu, pečat pa je pustil z olimpijskim zlatom v smuku. »Na visoki ravni lahko tekmujem le določen čas. Tekmeci delajo bolj trdo od mene. Kmalu moja zaloga ne bo več zadostovala,« se zaveda posledic, ki ga prinaša okrnjen trening.

Najhujše so bile tiste po koncu prejšnje zime, ko je bilo koleno zaradi naporov, ki so Norvežana pripeljali do vseh uspehov, videti, kot bi bilo ravno operirano. »Bilo je precej hudo. Tako hudo, da če bi me kdo prisilil k odločitvi o koncu ali nadaljevanju kariere, bi se športno upokojil, saj v stanju, v kakršnem sem bil, ne bi mogel dolgoročno delovati,« je razkril.
 

Načrti A, B in C

Namesto vadbe s svojimi reprezentančnimi kolegi je lastnik dveh velikih globusov, dveh olimpijskih naslovov in petkratni svetovni prvak poleti treniral samostojno po prilagojenem programu. »In prišel sem od položaja, ko sem mislil, da ne bo šlo več, do stanja, za katerega lahko rečem, da imam dobre možnosti. To je zame najpomembnejše sporočilo pripravljalnega obdobja,« je razmišljal in poudaril, da obstajajo stvari, na katere človek ima vpliv, a tudi tiste, na katere nima. V slednjo kategorijo sodijo odzivi njegovega kolena.

Bodo uvodne tekme v sezono hitrih disciplin konec novembra v Kanadi zanj prva postojanka? »V mislih imam to premiero, saj bom le tako lahko lovil priložnosti za zmago. A hkrati moram biti pripravljen spremeniti načrt, če bo treba. Opremljevalec in smučarska zveza me 100-odstotno podpirata, tudi če bodo prihodnji meseci zame negotovi. Hvaležen sem za ta luksuz. Zato raje uživam in na nastali položaj ne gledam kot na težavo,« je povedal 35-letnik.



Nastopal naj bi na vseh preizkušnjah v hitrih disciplinah in februarskem svetovnem prvenstvu v Åreju. »To je načrt A, obstajata pa tudi B in C. V minuli zimi sem šel čez mejo. Zaradi olimpijskih iger sem si želel še več, vendar pa si takih pritiskov ne morem privoščiti vsako leto. Potrebne bo več previdnosti,« se zaveda.
 

Ohranja optimizem

Pred dvema tednoma je na treningu v Švici smučal sedem dni zapored, kar mu v zadnjih treh letih še ni uspelo. Prav zato ohranja optimizem. »Po poškodbi oziroma ob zdravstvenih preglavicah je potrebna potrpežljivost. Vem, da zveni dolgočasno, a je zelo pomembna,« je o samodisciplini spregovoril Svindal, ki v domači zbirki hrani globuse v vseh disciplinah z izjemo slalomskega. Premierne stopničke v svetovnem pokalu je osvojil pred 15 leti v kombinaciji. Zato je prava oseba za vprašanje, ali se bo ob vse večji specializaciji kdaj v prihodnosti v karavano vrnil vsestranski smučar, saj takšnih profilov ni več.

»Vsaka disciplina se razvija, njena raven se dviguje, prav tako oprema. Smuči za različne discipline so vse bolj specializirane, enako velja za čevlje in celo vezi. Z napredovanjem posamezne discipline na višjo raven se ta ločuje od drugih. Kar je slabo, a hkrati gre za naraven razvoj, ki se mu je težko zoperstaviti,« je še pojasnil, nakar mu je pristopil lastnik petih velikih kristalnih globusov, legendarni Marc Girardelli, ki je v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja zmagoval v vseh disciplinah, in ga pozdravil. »Šampion,« ga je Svindal nagovoril, mu spoštljivo prikimal in mu stisnil roko. »To si ti,« mu je kompliment vrnil Avstrijec.