Vsi še kar govorijo o mojih drugih mestih

Čeprav bi moral prvi zvezdnik belih strmin Marcel Hirscher gostovati na forumu za alpince v Söldnu, ga na dogodku ni bilo. V minuli zimi mu je za ovratnik dihal Henrik Kristoffersen, drugouvrščeni v skupnem seštevku, slalomski in veleslalomski razvrstitvi. Norvežan bo jutri vstopil v novo sezono močnejši in samozavestnejši. Za Delo je spregovoril o svojih ciljih.
 

Pripravljalnega obdobja je konec. Ste morda kakšno stvar na treningih opravili tako dobro, da lahko rečete, da ste bili zelo zadovoljni?

Če govoriva o popolnosti, menim, da popolnosti nikoli ne dosežemo, vedno je lahko namreč kaj še boljše. Verjetno ni bila samo ena stvar, ki sem jo opravil dobro. Če si zadovoljen samo z nečim, ni nujno, da boš uspešen na koncu, ko se bodo vsi deli zlagali v sestavljanko. Prepričan sem, da je treba delati dobro več kot le eno stvar.
 

So številna druga mesta, ki ste jih nanizali v prejšnji sezoni, velika motivacija za novo zimo?

Vsi govorijo o teh drugih mestih. V minuli sezoni je bil moj veleslalom veliko boljši kot zimo prej. Ker sem se toliko osredotočal nanj, je nekoliko trpel slalom. A kljub temu je bilo veliko slalomskih in veleslalomskih tekem, na katerih je šlo na tesno v boju za vrh, predvsem z Marcelom. Če pogledamo zadnjih 30 slalomskih preizkušenj, sem vknjižil več zmag kot on. Zato poudarjati, da sem vseskozi drugi, ni motivacija. Minula sezona je bila moja najboljša v svetovnem pokalu.


 

V novi zimi boste v svoj program dodali še superveleslalom.

Nekaj malega sem ga treniral že v prejšnji sezoni, v tem pripravljalnem obdobju še več. Po slalomu v Leviju bom v ZDA vadil tudi superveleslalom, ne bom pa tekmoval v tej disciplini, ker je teren v Beaver Creeku pretežek in zahteva visoko hitrost. Skratka, zame je še prezgodaj za tak zalogaj. Tam bi se rad osredotočil na veleslalom. Bansko bo najverjetneje prizorišče, na katerem bom premierno nastopil v superveleslalomu. Bomo videli, kako bo šlo. Sicer pa bosta zame še vedno prioriteta tehnični disciplini. Menim, da je dobro smučati tudi superveleslalom, saj s tem postaneš toleranten na hitrost. In ko nato smučaš veleslalom, se nekako zdi, da zmoreš še hitreje.
 

Kakšen pa je vaš odnos do hitrosti in strahu v povezavi z njo?

Ker nisem izkusil najzahtevnejših superveleslalomov in smukov, težko govorim o strahu. Čutim bolj spoštovanje kot pa strah. Vsekakor pa vse to postaja lažje s treningi, vse bolj sprejemaš hitrost.
 

Torej razmišljate o velikem kristalnem globusu?

Največ, kar lahko alpski smučar osvoji, je veliki globus. A če ga hočeš osvojiti, moraš zmagati na zares številnih tekmah. Da bi zmagal na številnih preizkušnjah, pa moraš smučati zelo hitro. In to je tisto, na kar se je treba osredotočiti, o čem je treba razmišljati.


 

Eden od vaših poletnih treningov motokrosa, ki ga imate zelo radi, se je končal z zdravstvenimi težavami. Kaj se je zgodilo?

Poškodoval sem si prst na nogi na svoji 250-kubični husqvarni, a ni bilo nič hujšega. Med smučanjem ne čutim bolečine, ko si sezujem smučarske čevlje, pa je zgodba drugačna. A za zdaj je vse v redu. Sem pa sicer med pripravami naredil večino vsega, kar sem si zamislil. Vedno imaš v mislih, da bi lahko spremenil še to in ono, ampak kot sem dejal, nikoli ni nič popolno, treba je preprosto vseskozi delati.
 

Kakšen je vaš pogled na podnebne spremembe, ki so posegle v alpsko smučanje?

Kmalu bo ledena doba in se ne bomo več pritoževali. Sicer pa premalo vem, da bi lahko govoril o tem.