Svindal: Lindsey Vonn je bolj nora kot jaz

Svetovno prvenstvo v Åreju je bila zadnja postaja za dva smučarska velikana – Lindsey Vonn in Aksla Lunda Svindala. V tem švedskem smučarskem središču sta leta 2007 prvič osvojila velike lovorike v svojih karierah. Norvežan si je tedaj prismučal premierna naslova svetovnega prvaka, Američanka prvi kolajni na velikih tekmovanjih. »Rod osemdesetih se poslavlja,« je konec nekega obdobja zapečatila Vonnova, zmagovalka 82 tekem za svetovni pokal.

Vonnova je v svetovnem pokalu debitirala v sezoni 2000/01, Svindal zimo pozneje. Zbrala je 395 štartov, viking devet manj. Američanka v svoji zbirki hrani štiri velike kristalne globuse, Norvežan dva. Osvojila je tri olimpijske kolajne in osem na SP, on štiri olimpijske in devet na SP. Obema je skupen razlog za konec kariere: poškodbe, pritoževanje telesa, da ne zmore več. Razlika je le v tem, da mu je Svindal hitreje prisluhnil, medtem ko se je Vonnova težko sprijaznila s tem, da glava hoče nekaj, česar ji telo več ne dopušča. In še nekaj ju druži – izjemno slovo. Prejšnji konec tedna sta se v Åreju od vrhunskega športa poslovila s kolajno v kraljevski disciplini. Svindal s srebrno, Vonnova z bronasto.


 

Medsebojno spoštovanje

En o drugem govorita z izbranimi besedami. Pogosto sta trenirala skupaj. Vonnova je Svindalu hvaležna, ker ji je – kot vsi norveški smukači – vedno izkazoval spoštovanje, enako kot ona njemu, ni podcenjeval ženskega smučanja, na skupnih treningih pa jo je izzival, da je premikala svoje meje, kar jo je dodatno motiviralo. Svindal je prepričan, da je vodstvo Mednarodne smučarske zveze (FIS) naredilo napako, ker ji nikoli ni dovolilo, da se pomeri z moškimi, za kar se je dolgo časa borila: »To bi bil odličen marketing za šport,« je dejal.

Na vprašanje, kaj bosta pogrešala, sta bila njuna odgovora povsem drugačna. »Vse, vendar ne odhajam žalosten. Bilo je super, ampak tudi lepe stvari se morajo končati,« je povedal Svindal, Vonnova pa: »Pogrešala bom hitrost, adrenalin, tveganje – vsega tega ne najdeš nikjer drugje v takšni meri kot v alpskem smučanju. Nekaj podobnega sem občutila v dirkalniku formule 1, ampak je drugače.«



V nasprotju z Vonnovo, ki je vselej prestopala mejo, takšno držo je ohranila tudi za poslovilno tekmo, saj je dejala, da se bo s štarta pognala, če bo pripravljena ali ne, je Svindal sebe opisal kot tistega, ki ne išče najviše stopnje tveganja, ampak je bolj človek, ki preračunava, kakšno je tveganje: »Lindsey je bolj nora od mene.« Zaradi svoje brezkompromisnosti na vsaki tekmi Vonnova te dni na Švedskem ne razume, zakaj Mikaela Shiffrin na SP ne tekmuje v vseh petih disciplinah, saj bi lahko v vsaki osvojila odličje. A pravi, da spoštuje njen metodičen, premišljen in preračunan način dela, čeprav se sama zanj nikoli ne bi odločila.


 

Največji dosežek? Lasten sklad

Vonnova, ki se od belega cirkusa poslavlja kot najuspešnejša smučarka v zgodovini tega športa, je pustila pečat s svojo neomajnostjo, samozavestjo, ki je mnogim šla na živce, saj je vselej odkrito merila na zmage, in številnimi poškodbami, po katerih se je vedno znova uspešno pobrala. Najbolj je ponosna na svoj sklad, ki ga je ustanovila med eno od bolniških odsotnosti.



»Rada bi navdušila mladino. Moj zgled je bila Picabo Street, imela sem devet let, ko sem jo spoznala. Ona je razlog, da se zdaj pogovarjam z vami, bila je moj navdih. Kot vrhunski športnik lahko pomagaš drugim, da izboljšajo svoje življenje, temu se bom zdaj še bolj posvečala. Menim, da je fundacija eden od mojih največjih dosežkov,« je povedala tekmovalka, ki se je 137-krat povzpela na stopničke v svetovnem pokalu, zmagala je v vseh petih disciplinah.
 

Lindsey na medijsko turnejo

V Åreju je tekmovala v dresu s švedskimi barvami, saj se je na ta način poslovila od rekorda Ingemarja Stenmarka, ki ga je lovila, a se ji je izmuznil iz rok za pičle štiri zmage. »Njegov mejnik me je dolgo motiviral, Stenmark je ogromno naredil za šport, s tem dresom sem mu hotela izkazati čast,« je dejala 34-letnica, ki se bo v naslednjih dneh vrnila domov v ZDA, nato se bo lotila medijske turneje, se odpravila na podelitev nagrad Laureus, na tekmah pa bo zdaj lahko spremljala svojega izbranca, hokejista v NHL P. K. Subbana.

Ob njenem slovesu so tekmice poudarjale, da odhaja šampionka, ki je dvignila njihov šport na višjo raven. Čeprav je marsikoga zmotilo njeno hrepenenje po nenehni medijski pozornosti, se prav vsaka zaveda, kako globok pečat je pustila na belih strminah. V prihodnosti ji izzivov ne bo zmanjkalo, pravi, da ni oseba, ki bi ležala na kavču, saj bi ji postalo prehitro dolgčas, potrebuje nove cilje in izzive v življenju. Novo poglavje je že odprla s sodelovanji z nekdanjimi sponzorji, filmom, ki ga snema, novimi projekti ...


 

Svindal v podjetništvo

Novo pot si je pred časom utrl tudi Svindal. »Veliko načrtov imam. Zaradi številnih poškodb sem veliko časa preživel umaknjen od športa. Nekaj projektov sem že začel, povezani so tudi s tehnološkimi zagonskimi podjetji, sem soustanovitelj inkubatorja, v katerem deluje sedem podjetij, vstopil sem v nepremičninski projekt, pa turistični, imam svojo znamko oblačil ...« je razkrival načrte.

Med tekmeci si je ustvaril status vzornika, vselej je bil korekten, tudi v okoliščinah, v katerih bi se večina odzvala drugače, uveljavljal je športno držo v pravem pomenu besede. »Alpsko smučanje ni samo tekmovanje, nauči te tudi medsebojnega spoštovanja. Veliko je stvari, na katere je ta panoga lahko ponosna in to bi rad odnesel s seboj na druga življenjska področja. Upam pa, da sem tudi jaz kaj prispeval k temu športu,« je razmišljal.


 

Lekcije za življenje

Zanimivo je bilo vprašanje, ki mu ga je na novinarski konferenci postavila Maria Rosa Quario, nekdanja tekmovalka, sicer mama smučarke Federice Brignone. Je res tako dober človek, ali se trudi biti takšen? »Toliko vsega je prisotnega v tem športu, od tekmecev, trenerjev, novinarjev, gledalcev ... Če hočemo, da vse deluje, moramo medsebojno sodelovati. Tudi jaz sem se soočal s trenutki, ko bi zaradi slabe tekme najraje šel mimo vseh medijev. A ko mi je uspelo, so bili intervjuji dobra stvar. Če hočeš dobro plat zgodbe, se moraš znati soočiti tudi s slabimi trenutki. V športu je pravzaprav lahko biti pravičen, ustvarjen je tako, uči te, da znaš biti dober zmagovalec in dober poraženec. Spomnite se superveleslaloma na tem SP, bili smo slabi! Ampak v smuku smo osvojili zlato in srebro. Enkrat izgubiš, drugič zmagaš, v obeh situacijah pa je treba biti spoštljiv do tekmecev,« je razpredal.



Še z eno zanimivo razlago o odnosih v alpskem smučanju je postregel. Dejal je, da sta nasprotnika v nogometu ločena v slačilnicah, soočita se na igrišču in nato spet vrneta v slačilnico. V smučanju pa so tekmeci skupaj na štartu, v cilju, na gondoli, sedežnici, na poti med prizorišči. »Prijateljstvo in spoštovanje sta v takšnih situacijah ena od najbolj dragocenih lekcij. In tega se ne naučiš v svetovnem pokalu, temveč že na tekmah FIS. Verjamem, da sem se v alpskem smučanju veliko naučil o tveganju, posledicah, pripravah za dosego cilja, in to lahko prenesem na druga področja.«
 

Od prvega dne podpora in pomoč

Hvaležen je, ker je v reprezentanco prišel, ko sta še smučala Lasse Kjus in Kjetil Andre Aamodt, saj sta mu postavila temelje za delovanje v ekipi na najvišji ravni. »Ne počutim se slabo, ker odhajam. Če bi se ... Pomislite, kako bi se morala šele Kjus in Aamodt. Takrat mi res ni bilo lahko,« se je spomnil obdobja menjave rodov, v katerem je bil po upokojitvi obeh legend osamljeni jezdec.

»Aksel je moj vzor. Od prvega dne, ko sem se pridružil ekipi, me je podpiral in mi pomagal. Nikoli mi ni rekel, kaj moram narediti, mi je pa pokazal smer. Vedno je bil pripravljen deliti svoje znanje in izkušnje, jaz pa sem vse to vpijal. Pet let sem se učil od njega, zdaj pa je čas, da sprejemam svoje odločitve. V različnih situacijah se vprašam, kaj bi naredil Aksel in grem po svoji poti,« je o svojem mentorju razmišljal Aleksander Aamodt Kilde.



»Nekega dne bo vsak od nas končal kariero in naša mesta bodo prevzeli drugi. Vem, da je Aksel razmišljal o tem dolgo časa in tudi zato lepo skrbel za druge. Zavedam se, da je pomembno, da tudi jaz nekaj dam naprej tistim, ki prihajajo, morajo pa biti odprti za učenje. Potrebujemo to sodelovanje, nočemo, da gre v kakšno drugo smer, ker to ne bi bilo dobro za ekipo. Hočemo graditi ekipo, imeti dobro razpoloženje – to je po mojem mnenju ena od ključnih stvari za uspeh,« je rdečo nit v norveški vrsti razkril Kilde.
 

Slavje in zabava, ne pogreb

Sveži svetovni prvak v smuku Jansrud je s Svindalom v svetovnem pokalu preživel vso kariero. »Pogrešali ga bomo, za njim bo v ekipi zazevala luknja. Vendar pa smo veseli zanj, saj je, potem ko je sprejel odločitev o koncu kariere, srečnejši in pomirjen. Veliko tekmovalcev nima takšne možnosti, da se odloči, kdaj bo končalo kariero, saj je pogosto poškodba usodna. Brez njega bo nenavadno in drugačno, ampak njegov konec kariere naj prinese zabavo in slavje, ne pogreb,« je povedal Jansrud o zmagovalcu 36 tekem za svetovni pokal, s katerim sta simbolično zamenjala mesti na Svindalovi zadnji tekmi. Jansrud je z naslovom svetovnega prvaka prevzel položaj vodje v ekipi.