Zakaj sem se vrnil v Slovenijo? To je dobro vprašanje!

Tudi manj poučeni in vzneseni spremljevalci smučarskega teka dobro vedo, da je Norveška vodilna sila te športne panoge. In zato zveni prav imenitno, da bo slovensko izbrano vrsto vodil glavni trener, ki je doma iz te skandinavske dežele. Ola Vigen Hattestad je stari znanec našega smučarskega teka, obenem tudi življenjski sopotnik upokojene slovenske reprezentantke Katje Višnar.

Kaj si mislite o slovenski reprezentanci v smučarskem teku, denimo njeni udarni članici Evi Urevc ter moškem delu zasedbe?

Eva je res garala od poletja in to je seveda vidno pozneje tudi na snegu. Naredila je velik korak naprej na tekmah velike razdalje, dobro je pripravljena in verjamem, da bo ob pravem času tudi na visoki ravni v šprintu. Zadovoljen sem tudi s premikom pri moški vrsti. Vili Črv je blizu trideseterice, Miha Ličef prav tako ni daleč, Miha Šimenc je vedno znova kandidat za prestižni izločilni del na šprinterskih tekmah.

Kako bi primerjali vašo dobo v vlogi glavnega trenerja z obdobjem pred tremi leti, ko ste delali v slovenskem strokovnem štabu, a se nato preselili na Norveško?

Takrat smo imeli več reprezentantov na visoki ravni, predvsem v ženski konkurenci. Uveljavljala se je Anamarija Lampič, izkušeni sta bili že Katja Višnar in Alenka Čebašek, bila so tu še druga dekleta. Že interni boj na treningu je bil zanimiv, tega zdaj na takšni ravni ni. Vesel sem, ker opažam napredovanje tudi pri novem rodu, leto ali dve moramo ohraniti potrpežljivost, nakar bi se lahko približali prej omenjeni ravni. Moramo pa vedeti, da je imel slovenski tek na smučeh po Petri Majdič zares dobro generacijo, to je bil drugačen čas. Zdaj se trudimo narediti nov korak.

Kje se je skrival razlog, da ste se pred to sezono odločili za vrnitev v Slovenijo?

Dobro vprašanje. Priznam, sprva moj načrt ni bil vrnitev k smučarskemu teku. Nazadnje sem doma na Norveškem sodeloval v televizijskem šovu, bilo mi je zanimivo, po dolgih letih sem se umaknil od vrhunskega športa. Razlog pa se je skrival tudi v spominih na dve sezoni, ko sem užival pri delu s slovensko reprezentanco, kot tudi v odločitvi, da bomo z družino živeli na Bledu, natančneje v Zasipu. Toda na koncu je bilo odločilno, ko sem poleti spet občutil strast do vrhunskega športa. Če pri tem ne bi bilo močne želje, potem ne vem, kam bi me naprej peljala poklicna pot.

Seveda je tu doma vaša Katja, omenili ste daleč naokrog znane lepote Bleda, toda vseeno – je še kaj takšnega, kar je za vas v Sloveniji posebej privlačno?

No, da me ne boste narobe razumeli, seveda imam rad Norveško in menim, da je lepo živeti v moji domovini. Toda dejansko uživam v Sloveniji. Narava je čudovita, vse je blizu. Očaran sem nad Bledom, Ljubljana ni daleč, lepi hribi so vsepovsod po Gorenjskem. Rad imam tudi poletje in ustreza mi podnebje v Sloveniji.

Z našo upokojeno reprezentantko Katjo Višnar sta že dolgo par. FOTO: Matej Družnik/Delo

In zdaj ste se vrnili v našo deželo prav v sezoni nordijskega SP v Planici. Kot tekmovalec ste že doživeli to največje tekmovanje na domačem snegu, leta 2011 v Oslu na znamenitem Holmenkollnu. Verjetno ste se takrat ob množici vznesenih norveških ljubiteljev nordijskih panog počutili povsem drugače kot kjerkoli na tujem ...

Seveda je bila to prav posebna zgodba. Verjamem, da bo tudi v Sloveniji veliko zanimanja, takrat na Norveškem je dejansko vsa dežela stala za nami in stiskala pesti za zmage in kolajne.

Je bilo takrat kaj strahu in posebne odgovornosti ob nastopu pred rojaki, bo zdaj podobno za slovensko reprezentanco v Planici?

Seveda je bilo veliko pritiska, to je normalno. Temu se ne bomo mogli izogniti niti tu. Na nordijskem štadionu bo veliko prijateljev, znancev, plapolale bodo slovenske zastave. Verjamem, da nam bo vlilo posebno energijo. Jasno, kjerkoli je prvenstvo, se trudiš opraviti svoje delo po najboljših močeh. In to, da boš čutil več živčnosti, je za tekmovanje v domačem okolju razumljivo. Toda meni je takrat vse skupaj pomagalo, veselil sem se domačega SP.

Kako gledate na konkurenco, sta moška zasedba vaših rojakov ter švedska ženska vrsta premočni za druge?

Okrog božiča je bilo videti, da ne zmagujejo le Švedinje, toda pozneje so spet pokazale svojo moč, verjamem, da se bodo za to SP vrhunsko pripravile. Toda Norvežanke in Finke jim sledijo. Zato menim, da v Planici vendarle ne bo popolne prevlade švedskih tekačic, več reprezentanc se bo borilo za najvišja mesta. Moška konkurenca? Norveška je tu zares močna. To je še bolj vidno, odkar Rusija ne sme tekmovati. Toda pustimo se presenetiti. Vedno se lahko na SP zgodi kaj nenapovedanega.

Nikakor ne bo nenapovedan prihod številnih norveških privržencev v Slovenijo. Ne nazadnje, na zadnjih dveh velikih tekmovanjih v smučarskem teku, lani na OI na Kitajskem ter leto prej na SP v Nemčiji, zaradi strogih koronavirusnih omejitev vaši rojaki niso mogli na prizorišču spodbujati športnikov.

Drži, zagotovo bo v Planici veliko Norvežanov. Prišli bodo obiskovalci tudi iz Švedske in Finske, upam pa seveda, da bo imela slovenska reprezentanca na domačem prizorišču lepo podporo.

Kako gledate na razmere za tek na planiškem štadionu?

Lepo je, da je štadion tako kompakten. Gledalci bodo blizu tekmovalcev, zraven sta skakalnici. To je res drugače kot denimo na zadnjih dveh prvenstvih v Oberstdorfu in Seefeldu. Tekaška proga je zanimiva, težko jo je primerjati s prizorišči preteklih prvenstev. Ponekod so bile proge zelo široke, po tej plati Planica pripada stari šoli. Verjamem, da se bodo najboljši dobro znašli, in pričakujem lepo tekmovanje.

Lahko poveste za konec, kakšen je vaš osebni cilj na tem SP?

Nimam rezultatskega cilja. Moj poglavitni motiv je pomagati tekmovalcem h kakovostnemu vzponu, sijajno bi bilo, ko bi prav na prvenstvu ujeli najvišjo raven pripravljenosti. V tem primeru bi bil zelo zadovoljen.