Smrti zrla v oči, zdaj je močnejša od vseh

Težko je bilo pričakovati, da se bo v tej tekmovalni zimi ponovila lanska sanjska sezona slovenskih smučark skakalk. Ob malce slabši formi Nike Križnar je domači tabor doletela še nesreča, ko se je pri doskoku na silvestrski turneji na Ljubnem ob Savinji poškodovala dvakratna olimpijska zmagovalka iz Pekinga Urša Bogataj, strgala si je križno vez.

Tako je v letošnji sezoni do izraza prišla 34-letna Avstrijka Eva Pinkelnig, zanimivo pa je, da se je ta veteranka smučarskim skokom posvetila in se po premični skakalnici prvič spustila šele pri 24 letih. V svetovnem pokalu je prepričljivo na vrhu skupnega seštevka, zmagala je na šestih posamičnih preizkušnjah. Ob tem si je za naziv skupno najboljše na silvestrski turneji, dve tekmi v Beljaku in dve na Ljubnem, prislužila nagrado zlato sovo. Sicer je v svetovnem pokalu doslej skupaj zbrala devet zmag, prve tri so vse še iz januarja leta 2020 in vse z Japonske. Skakalka iz Dornbirna na Predarlskem bo na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v Planici želela obogatiti svojo zbirko kolajn na tem tekmovanju, doslej je zbrala dva srebra s prvenstva leta 2019 pred domačimi navijači v Seefeldu, bila je druga v ekipni ženski konkurenci in mešani ekipni.

Zaradi poznega začetka športne poti so se ji strokovnjaki za smučarske skoke dolgo posmehovali. »Ko sem pri 24 letih izrazila željo, da bi skakala, so mi to vsi odsvetovali. Na slehernem koraku so mi govorili, da naj si ne delam utvar, hkrati so me prepričevali, da zgolj zapravljam čas. Podobne besede sem zagotovo slišala vsaj stokrat. Na avstrijski smučarski zvezi prav tako nihče ni verjel vame,« se spominja. A bolj ko so ji odsvetovali treninge skokov, večja je bila njena želja. Vztrajala je in ko je zmagala v avstrijskem pokalu, so jo pri 26 letih, 2014. je bilo to, po vsega dveh letih treningov vpoklicali v avstrijsko reprezentanco.

Eva Pinkelnig prevladuje v tej sezoni smučark skakalk. FOTO: Hannah Mckay/Reuters

Pokončna po padcih

Ob krstu med žensko elito je decembra leta 2014 v Lillehammerju prišla do debitantskih točk v svetovnem pokalu, priskočila si je 15. mesto. A na poti je doživela tudi hude trenutke, večkrat je grdo padla in jo odnesla s pretresi možganov, posledično je imela težave z ravnotežjem. Decembra leta 2020 se je spogledovala s smrtjo, pri padcu na treningu v Seefeldu ji je počila vranica, v trebušni votlini pa se je nabralo za več kot liter krvi. Rešili so jo kirurgi s takojšnjo operacijo v bolnišnici v Innsbrucku. »Bog je takrat držal roko nad menoj, lahko bi se razpletlo veliko slabše,« se spominja Pinkelnigova.

»Po naravi sem prava borka, nikoli se ne vdam. Zaradi tega sem se po vsaki prejeti brci in padcu pobrala in šla naprej,« poudari Avstrijka, ki je bila dva meseca po operaciji ponovno na skakalnici. Zato pa uživa v zdajšnjem trenutku. »Že zdavnaj sem dosegla mnogo več, kot so mi ljudje pripisovali. Če sem iskrena, v tej sezoni nisem pričakovala vsega tega po vsem, kar sem doživela. To je neverjetno! Moj cilj je le skakati daleč, uživati in se glasno veseliti,« je vse zaokrožila vselej nasmejana vodilna v svetovnem pokalu Eva Pinkelnig.